Hebrejcem 2 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

II. TÁL. I. Vu Evangeliomi po Kristuši dánomi stálni obstojmo 1–4. II. Kristuš má Božansko oblást 5–10. III. Zrok njegove k bratom prispodobnosti 11–18. I.

¹ Záto je nám potrêbno od toga bole kebzüvati na ta slíšana: naj kak mímo te slišane rêči brezi haska ne odbižimo.

² Ár, či je po angelaj gúčana rêč trdna včinjena, i vsáko prestoplenjé i neokornost je vzéla pravični nájem.

³ Kakda vujdemo mí; či za tákše zveličanje ne bomo márali; štero se je záčálo po Gospodni; potom je pa od oni, kí so je slíšali, vu nami potrdjeno.

⁴ Štero je k časi i Bôg posvedočo znamênji i z čüdami i z vnôgimi močmi, i zrazdiljávanji svétoga Dühá pôleg svoje vôle.

II.

⁵ Ár je nej angelom pôdao te príšestni svêt, od šteroga gučimo.

⁶ Svedočo je pa nindri nikák govoréči: ka je človik, kâ se spomínaš ž njega? ali sin človeči, kâ ga priglejüješ?

⁷ Malo ménšega si istina včíno od angelov: ali z díkov i z poštenjom si ga koronüvao, i postavo si ga nad delom rôk tvoji.

⁸ Vsa si podvrgao pod nogé njegove. Ár, ka je njemi vsa podvrgao, nikaj je nej niháo, ka bi njemi nê bilo podvrženo. Zdaj pa ešče ne vidimo: ka bi njemi vsa podvržena bilá.

⁹ Onoga pa, šteri je edno malo od angelov ménši včinjeni, vidimo, Jezuša, po trplênjaj, smrti, z díkov, i z poštenjom koronüvanoga; da bi zmilošče Bože za vse smrt koštao.

¹⁰ Ár se je prístalo onomi; za koga so vsa i po kom so vsa: da bi ga, geto je vnogo sinôv vu díko pripelao, liki poglavnika njihovoga zveličanja, po trplênjaj popolnoga včíno.

III.

¹¹ Geto so vsi z ednoga i té, kí posvečüje i ti posvečeni. Za šteroga volo ga je nej srám za brate one zvati.

¹² Govoréči: nazviščávao bom imé tvoje bratom mojim; na srêdi vu správišči ti spêvao bodem.

¹³ I opet: jas bom se v njem vüpao. I pá: ovo jas i deca, štero mi je Bôg dáo.

¹⁴ Geto tak deca občinstvo mesa i krvi má: i on je prispodobno njih tálnik; da bi po smrti zrüšo toga; ki má môč smrti, tô je, vragá.

¹⁵ I oslôbodo bi té, ki so za volo strahá smrti vu vsem žitki pod slüžbov bilí.

¹⁶ Ár je nindri nej gori vzéo angelov: nego Abrahámovo semen je vzéo na sébe.

¹⁷ Záto je mogao vu vsem k bratom prispodoben bidti: da bi milostiven bio i veren víšešnji pop pri Bôgi na ftíšanje grêhov lüdstva.

¹⁸ Ár, vu kom je on trpo sküšávani, v tistom more i onim, kì se sküšávajo, pomágati.