Filipljanom 3 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

III. TÁL. I. Po pokázanji krivi vučitelov od pravice právde na pravico vere pela 1–16. II. Ráta je, naj ga nasledüje 17–21. I.

¹ Na dale, bratje moji, radüjte se vu Gospodni. Ta ísta vám písati mené je istina nej ftrága; vám je pa na vékšo gvüšnost.

² Glédajte pse, glédajte te hüde delavce, glédajte to zrêzanje.

³ Ár mi smo to právo obrizávanje: kí vu Dühi slüžimo Bôgi i hválimo se vu Kristuš Jezuši, i ne vüpamo se v têli.

⁴ Či gli jas mám vüpaznost i vu têli. Ár či što drügi štima; ka vüpaznost má vu têli: jas bole.

⁵ Obrezan sem ôsmi dén, z roda sem Izraelskoga, pokolênja Benjaminovoga, Židov z Židovov, pôleg právde farizeuš.

⁶ Pôleg vrêle pobožnosti sem preganjao Cérkev Božo, pôleg pravice vu právdi sem bio nekrivičen.

⁷ Ali, štera so meni dobíček bilá, tá sem za Kristuša volo za škodo držao.

⁸ I tak zdaj za istino vsa za škodo držim bidti za volo visikoga spoznanja Kristuš Jezušovoga Gospodna našega: za šteroga vsa za škodo i za gnoj držim bidti; naj Kristuša dobim.

⁹ I nájdem se vu njem tákši: liki, ki nemam mojo pravico ono, štera je z právde; nego ono, štera je po veri Kristušovoj, ono, štera je z Bogá, pravico na vero gledôč dáno.

¹⁰ Da ga spoznam i môč gori stanenjá njegovoga i občinstvo trplênja njegovoga preobrázeni na smrt njegovo.

¹¹ Či kak prídem k gori stanenji ti mrtvi.

¹² Nej kâ bi ga že vzéo, ali ka bi že popolni bio: vgánjam se pa, či ga kak popádnem; za šteroga volo sem i popádjeni od Kristuš Jezuša.

¹³ Bratje, jas sám sebé ne štímam; ka bi ga popadno.

¹⁴ Edno pa činim: z oni, štera so odzajaj, se spozábim; štera so pa pred menom za tistimi se ftegüjem; k cíli se vgánjam za nájem zgoránjega pozvánja Božega vu Kristuš Jezuši obečanoga.

¹⁵ Záto, kíkoli smo popolni, tô premišlávajmo: i, či kâ nači míslite, i tô vam Bôg oznáni.

¹⁶ Dönok, na štero smo prišli, v tistoj reguli hodmo, tisto premišiávajmo.

II.

¹⁷ Naslednícke moji bojdte, bratje; i kebzüjte na te tak hodéče, kak nás példo máte.

¹⁸ Ár vnôgi hodijo; od šteri sem vám dostakrát pravo, zdaj pa i jôčič právim: ka so nepriátelje kríža Kristušovoga.

¹⁹ Kí konec je pogibelnost, kí Bôg je trbüjh, i díka njihova je vu sramoti njihovoj; kí ta zemelska premišlávajo.

²⁰ Naše pörgarstvo je pa vu nebésaj; odkud i zveličitela čákamo Gospodna Jezuša Kristuša.

²¹ Kí premêni têlo poniznosti naše: naj bo spodobno k odičenomi têli njegovomi, pôleg dela, po kom je zmožen i podvržti sebi vsa.