Djánje 8 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

VIII. TÁL. I. Po pregánjanji se vučenícke raztepéjo 1–4. II. Filip, Peter i Jánoš predgájo vu Šamárii 5–25. III. Kandaceške kralice kamurnik se okrsti 26–40. I.

¹ Šauluš je pa privolo k njegovomi vmárjanji. Včinjeno je pa vu onom dnévi veliko pregánjanje prôti správišči, štero je bilô v Jerušálemi; i vsi so razíšli po držélaj Judee i Šamárie z vün apoštolov.

² Poránili so pa Števana, možjé pobožni, i jáko so se plakali nad njim.

³ Šauluš je pa opüščávao správišče od hiže do hiže idôči, i vličéči možé i žene, metao je je vu temnico.

⁴ Kí so záto razíšli, okôli hodéči glásili so Rêč Božo.

II.

⁵ Filip pa, pridôči vu mesto Šamárie, predgao njim je Kristuša.

⁶ Lüdstvo je pa z ednákov pámetjov poslüšalo ona, štera so od Filippa právlena, gda bi čüli i vidili znamênja, štera je činio.

⁷ Ár vnôgi imajôči nečíste dühé kričéči z velikim glásom so vö šli; vnôgi pa žlakom vdárjeni i plantavi so ozdravili.

⁸ I včinjena je radost velika vu mesti onom.

⁹ Bio je pa niki môž po iméni Šimon, kí je pred temtoga vu onom mesti čalêro i noro lüdstvo Šamárie govoréči, ka je on nikak veliki.

¹⁰ Na toga so pazili vsi od máloga notri do velikoga govoréči: ete je ta velika môč Boža.

¹¹ Pazili so pa na njega záto; ár je je poredno vrêmena z čalaríov noro.

¹² Gda bi pa vervali Filipi nazviščávajôčemi Evangeliom od králevstva Božega i iména Jezuš Kristušovoga, okrstili so se možjé i žene.

¹³ Ali i Šimon je vervao, i okrstšeni držao se je Filipa; i vidôči, ka se znamênja i močí velike godìjo, strsno se je.

¹⁴ Gda bi pa čüli apoštolje, kí so bilí v Jerušálemi, ka je notri vzéla Šamária rêč Božo, poslali so k njim Petra i Jánoša.

¹⁵ Šteriva doli idôča molila sta za njé, da bi vzéli Düha svétoga.

¹⁶ (Ár je ešče na nikoga njih nej spadno; nego samo so okrstšeni bilí vu iméni Gospon Jezuša).

¹⁷ Teda sta djála roké na njé, i vzéli so Dühá svétoga.

¹⁸ Gda bi pa Šimon vido, kâ se po devanji Apoštolski rôk svéti Düh dáva, ponüjao njim je pêneze.

¹⁹ Govoréči: dájte i meni tô oblást; da, na kogakoli položim rokè, vzeme Dühà švètoga

²⁰ Peter njemi pa erčé: srebro tvoje ti naj s tebom bode na pogübelnost; kâ štímaš, ka se Boži dàr za pêneze láda.

²¹ Nemaš tí tála niti šorša vu etoj rêči; ár je tvoje srcé nej ednáko pred Bogom.

²² Povrni se záto od ete tvoje hüdôbe i moli Bogá, či se ti kak odpüstí srcà tvojega mišlênje.

²³ Ár te vídim, ka si vu britkosti žúča i nepravičnosti vezali.

²⁴ Odgovoréči pa Šimon erčé: molte se ví za méne k Gospodni, naj nikaj ne príde na mé z toga, štera ste pravili.

²⁵ Oni záto, gda bi svedočili i gúčali rêč Gospodnovo, povrnoli so se v Jerušálem, i nazviščávali so Evangeliom po vnôgi Šamaritánski vesnicaj.

III.

²⁶ Gúčao je pa angel Gospodnov Filipi, govoréči: stani gori, i idi k pôldnévi na pôt, štera doli ide od Jerušálema v Gázo, tá je püsta.

²⁷ I gori stanovši, šô je. I ovo eden môž Črnkavec vkopleni i Kandaceše, Črnkavcov Kralíce, kamurnik, kí je bio postávleni nad vsêmi njé kinči, prišao je Bogá molit v Jerušálem.

²⁸ I vu nazáj povrnenjê bodôči i sedéči na kôli svoji, čtéo je Ežaiáš proroka.

²⁹ Erkao je pa Düh Filipi: pristôpi i pridrüži se k têm kôlam.

³⁰ Pribêžavši pa Filip čüo ga je, kâ je čtéo Ežaiáš proroka, i erčé: jeli razmíš, ka čtéš?

³¹ On pa erčé: kak bi mogao, nego či bi mi što kázao? I zváo je Filipa, ka bi gori šô i k njemi bi si seo.

³² Tál pa toga písma, štero je čtéo, je ete bio, liki ovca na zarizávanje, je pelani; i, liki ágnec pred brijáčom svojim neglasni, tak je nej ôdpro vüst svoji.

³³ Vu njegovoj poníznosti je zvíšena sôdba njegova; rod pa njegov što pôvej vö? Ár se vzeme od zemlé žítek njegov.

³⁴ Odgovoréči pa kamurnik Filipi, erčé: prosim te, od koga právi tô prorok? od sébe, ali od koga drügoga?

³⁵ Odpré pa Filip vüsta svoja, i začnovši od toga písma nazviščávao njemi je Jezuša.

³⁶ Gda bi pa šli po pôti, prišli so k nikšoj vodi; i erčé kamurnik: ovo je voda; što mi prepovê, naj se ne okrstim?

³⁷ Erčé pa Filip: či verješ ze vsega srcá, more bidti. Odgovoréči pa erčé: verjem, kâ je Jezuš Kristuš Sin Boži.

³⁸ I zapovedao je postánoti kôlam. I doli sta šla obá vu vodô, i Filip i kamurnik, i okrsto ga je.

³⁹ Gda bi pa vö šla z vodé, Düh Gospodnov je vnesao Filipa, i nej ga je vido več te kamurnik. Šô je pa po pôti svojoj z radostjov.

⁴⁰ Filip je pa nájdeni vu Azoti; i okôli hodéči nazviščávao je Evangeliom vsêm mêstam, dokeč je prišao vu Cezário.