Djánje 5 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

V. TÁL. I. Anániáš z ženov vrét, za volo láži, merjé 1–11. II. Apoštolje vnôga čüda činijo 12–17. III. V temnico djáne Bôg oslobodi 18–24. IV. Drügôč zgrábleni se zbičüjo i odpüstijo 25–42. I.

¹ Niki môž pa po iméni Anániáš z Šafirov ženov svojov je ôdao ládanje svoje.

² I kraj je vzéo od cêne z znánjom svoje žené; i prineséči nikši tál, djáo ga je k Apoštolovim nogám.

³ Erčé pa Peter: Ananiáš, zakaj je napuno šatan srcé tvoje, da bi lagao svétomi Dühi i odvrno od cêne te njive?

⁴ Jeli, da bi ostánola, ne bi tebi ostánola; i odána vu tvojoj oblásti je bíla? Zakaj si gori djáo vu srci tvojem eto delo? Nej si lagao lüdém, nego Bôgi.

⁵ Slíšavši pa Anániáš ete rečí, doli spadnovši, vö je püsto düšo; i včinjeni je stráh veliki nad vsêmi, kí so eta čüli.

⁶ Gori so pa stanoli mladénci, vküp so ga zagrnoli; i vö so ga odnesli, i pokopali so ga.

⁷ Prigôdilo se je pa, liki po trí vöre časi, prišla je notri i žena njegova, neznajôča, ka se je zgôdilo.

⁸ Odgôvoro je pa njê Peter: povej mi, či sta za teliko to njivo tá dalá? Ona pa velí: kakpa, za teliko.

⁹ Peter ji pa erčé: kâ je, ka sta se tak zglíhala vu sküšávanji Düha Gospodnovoga? Ovo nogé oni, ki so pokopali možá tvojega, so pred dverami, i tebé bodo vö nesli.

¹⁰ Spádnola je pa preci k nogám njegovim, i vö je püstíla düšo. Notri idôči pa mladénci, našjli so jo mrtvo; i vö so jo nesli, i pokopali so jo pôleg njê možá.

¹¹ I postano je veliki stráh nad cêlov gmajnov i nad vsêmi, kí so eta čüli.

II.

¹² Po rokáj pa apoštolov so včinjena znamênja i čüda med lüdstvom vnôga (i bilí so edne pámeti vsi vu trnáci Šalamonovom).

¹³ Ti drügi se je pa nišče nej sméo k njim pridrüžiti: nego je je zvišávalo lüdstvo.

¹⁴ Bole so se pa prilagali, vervajôči Gospodni, vnožina možôv i žèn.

¹⁵ Tak, da so na vilice vö nosili te nemočne, i dêvali so je vu štampete i postele, naj pridôčega Petra li sénca obsenca šteroga ž njíh.

¹⁶ Vküp je pa sprihájala i ta vnožina okôli bodôči mêst vu Jerušálem neséči nemočne i mantráne od nečísti dühov, kí so vsi ozdravili.

III.

¹⁷ Gori je pa stano te víšešnji pop i vsi, kí so ž njim bili (z onoga, štero je Sadduceušov, jeretinstva), napunjeni so z zadomeščánjem.

¹⁸ I vrgli so roké svoje na apoštole, i djáli so je vu občinsko temnico.

¹⁹ Angel Gospodnov je pa v noči ôdpro dveri te temnice; i, gda bi je vö pelao, erčé njim:

²⁰ Idite i stojéči gúčte vu Cérkvi lüdstvi vse rečí toga žítka.

²¹ Oni pa, gda bi eto čüli, notri so šli v gojdno rano vu Cérkev i včíli so. Pridôči pa te víšešnji pop, i kí so ž njim bilí, vküp so prízvali tanáč i vse stariše sinôv Izraelski; i poslali so vu temnico, da bi je naprê pripelali.

²² Hlápci pa odidôči, nej so je najšli vu temnici; povrnoli so se pa i nazvêstili so.

²³ Govoréči: kâ istina temnico smo najšli zaprto vu vsoj pokojnosti i variváče vönê, stojéče pred dverami; gda smo jo pa ôdprili, notri smo nikoga nej najšli.

²⁴ Gda bi pa čüli rečí ete, i víšešnji pop i voj cérkevni vitézov i vládnicke popovski zadrgávali so se od njih, ka bode z toga.

IV.

²⁵ Pridôči pa nikák, nazvêsto njim je govoréči: kâ ovo, ti možjé, štere ste vu temnico djáli, so vu cérkvi stojéči i vučéči lüdstvo.

²⁶ Teda ide voj vitézov z hlápci; pelao je je nej s silov, (ár so se bojali lüdstva, naj je ne kamenüje).

²⁷ Gda bi je pa pripelao, postavili so je vu tanáč. I pítao je je víšešnji pop.

²⁸ Govoréči: nej smo vám zapôvidjov zapovedali, naj ne včíte vu iméni etom? i ovo napunili ste Jerušálem z návukom vašim; i ščéte na nás pripelati etoga človeka krv.

²⁹ Odgovoréči pa Peter i apoštolje erčéjo: bole trbej Bogá bôgati, kako lüdi.

³⁰ Bôg očákov naši je gori zbüdo Jezuša, šteroga sta ví vmôrili, povesivši ga na drêvo.

³¹ Toga je Bôg za poglavníka i zveličitela zvíso z dêsnov svojov, naj dá povrnenjé Izraeli i odpüščanje grêhov.

³² I mí smo etoga svedocke z etimi rečmí, poleg toga pa i svéti Düh tüdi, šteroga je dáo Bôg têm, kí ga bôgajo.

³³ Oni pa eto slíšavší, prežágani so, i šteli so je vmoriti.

³⁴ Gori stanovši pa níki Farizeuš vu tanáči po iméni Gamáliel právdevučítel, pošteni pred vsêm lüdstvom, zapovedo je, naj edno malo vö pelajo apoštole.

³⁵ I erkao njim je: možjé Izraelski, pazite na sébe za volo eti lüdi, ka vám je činiti?

³⁶ Ár pred têmi dnévi je stano Teudáš, govoréči sebé koga bidti, k šteromi se je pridrüžo veliki račun možôv okoli štiri stô, kí je prêšao; i vsi, ki so se k njemi privrgli, so raztepeni, i včinjeni so na nikoj.

³⁷ Po tom je stano Júdáš Galileánski vu dnévi spišüvanja, i obrno je poredno lüdstva za sebom; i on je prêšao, i vsi, kí so ga nasledüvali, so se raztepli.

³⁸ I zdaj, velim vám, odstôpte od tej lüdi i nihájte je. Ár, či je z lüdi té tanáč, ali tô delo, razvéže se;

³⁹ Či je pa z Bogá, ne morete je razvézati; naj se kak prôti Bôgi bojüvajôči ne najdete.

⁴⁰ Bôgali so ga pa, i prizovéjo apoštole, zbíjejo je, i zapovejo njim, naj več ne gučijo vu Jezušovom iméni; i odpüstili so je.

⁴¹ Oni so pa vö šli od líca správišča radüvali so se, ka so za imé njegovo vrêdni preštímani, kí bi nepoštüvani bilí.

⁴² I nej so hênjali vsáki dén vu cérkvi, i po hižaj včiti i nazviščávati Jezuš Kristuša.