Djánje 28 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XXVIII. TÁL. Pavel I. v Meliti zimo sprevája 1–10. II. v Rim ide 11–16. III. v Rimi se dvê leti drži 17–31. I.

¹ I geto so etak zdržáni: teda so spoznali; ka se Melita zové te záton.

² Barbaruške so pa nej malo človêstva meli k nám. Ár so naložili ogen, i gori so nás vse príjali za volo deždža, kí je na nás prišao i za volo mraza.

³ Gda bi pa Pavel dosta rožja vküp spôbrao i na ogen djáo: edna vipera od toplôče vö idôča zgrábila se je rôke njegove.

⁴ Kak so pa barbaruške vidili viséčo tô stvár z roké njegove: pravili so eden drügomi: kakpa liki lüdomorec je ete človik, koga zdržanoga z môrja zadomeščávanje živeti ne nihá.

⁵ On je pa doli stepao to stvár vu ogen: i nikaj se njemi je nej zgôdilo hüdoga.

⁶ Oni so pa čakali: ka otečé, ali tá spádne i náglo merjé. Gda bi pa dugo čakali i vidili bi, ka se njemi nikaj hüdoga ne pripeti: premênili so se v pámeti i erkli so, ka je on Bôg.

⁷ Okôli onoga mesta so pa bilí marofje toga prednjêšega etoga zátona po iméni Publiuša: kí nás je gori príjao i trí dní nás je po priátelskom držao.

⁸ Prigôdilo se je pa: da bi oča Publiušov ležao tréšlike i grížo majôči. K šteromi Pavel notri idôči i moléči geto je na njega položo roké svoje, zvráčo ga je.

⁹ Štero gda bi se zgôdilo: i ti drügi, kí so nemočni bilí vu zátoni pristôpili so ino so ozdravili.

¹⁰ Kí so z vnôgim poštenjom nás poštüvali, i odhájajôčim so nám nadêvali na ládjo ta potrêbna.

II.

¹¹ Po trí mêseci smo pa odplavali na ednoj Aleksandriánskoj ládji prezímajôčoj v tom zátoni, štere cimer je bio Dvojčeti.

¹² I pridôči vu Sirakúšo ostanoli smo tam trí dní.

¹³ Odkud okôli plavavši prišli smo v Regium: i, da bi eden cêli dén jüg píhao, drügi dén smo prišli vu Puteole.

¹⁴ Gde smo najšli brate, šteri so nás prosili, ka bi sedem dní tam ostanoli: i tak smo v Rim prišli.

¹⁵ I odnut bratje, gda bi od nás čüli, vö so prišli prôti nám notri do Appiušovoga placa i k trém krčmám: štere geto je Pavel vido, hválo je dáo Bôgi, i vzéo je srčnost.

¹⁶ Gda smo pa prišli v Rim: stotnik je krokám dáo vitézov poglavníki vôznike. Pavli je pa dopüščeno: ka bi od sebe ostano zednim vitézom, kí bi ga strážo.

III.

¹⁷ Zgôdilo se je pa po trétjem dnévi: vküp je zézvao Pavel one, kí so prednjêši bilì med Židovmi. Gda bi pa vküp sprišli; erčé njim: možjé bratje, či gli sem jas nikaj nej včíno prôti lüdstvi našemi, ali očinskim návadam; dönok sem rob z Jerušálema dáni vu Rimláncov roké.

¹⁸ Šteri, gda so me sôdili, šteli so me odpistiti záto, ka je nikšega smrti vrêdnoga zroka v meni nej bilô.

¹⁹ Ali gda bi prôti gúčali Židovje: prisilili so me zezávati Casara, nej; liki da bi kâ meo, za koj bi moj národ tôžo.

²⁰ Za šteroga zroka volo sem vás prízvao: da bi vás vido i z vami gúčao. Ár za volo vüpanja Izraelskoga sem z etimi láncmi zvézani.

²¹ Oni so njemi pa erkli: mí smo ni písanja od tébe nej vzéli od Judee; niti pridôči što bratov je kâ nazvêsto, ali pravo od tébe hüdoga.

²² Za vrêdno pa držímo od tébe čüti; kákše si pámeti? Ár nám je na zvánje dáno od toga jeretinstva: ka se njemi povsud prôti právi.

²³ Odlôčili so njemi pa eden dén, na šteri dén ji je potomtoga vnogo k njemi prišlo na stán: kim je razdêvao svedočéči králevstvo Bože i rátavši je na ona, štera so okoli Jezuša, i z Môšeša i prorokov, odzránja notri do večéra.

²⁴ I níki so na njé stanoli, ka je pravo; níki so pa nej vervali.

²⁵ Gda bi se pa nê zglíhali med sebom; razíšli so: geto je Pavel eto edno rêč erkao, ka je dobro S. Düh gúčao po Ežaiáši proroki k našim očákom.

²⁶ Govoréči: idi k etomi lüdstvi i povej; poslüšajôči poslüšali bodete i ne bodte razmeli, i gledôč glédali bodete i ne bodte vidili.

²⁷ Ár je potüčeno srce etoga lüdstva i z vühami žmetno poslüšajo i oči svoje so vküp stisnoli; naj kak ne vídijo z očmí i z vühami ne slíšijo i z srcom razmijo i povrnéjo se i zvráčim je.

²⁸ Zàto na znánje vám bojdi: ka je poganom poslano zveličánstvo Bože i oni bodo poslüšali.

²⁹ I, gda bi on eta erkao, odíšli so Židovje i dosta so se med sebom štükali.

³⁰ Ostano je pa Pavel dvej cêli leti na svojem lastivnom najétom mesti; i k sebi je príjao vse, kí so k njemi notri šli.

³¹ Predgajôči králevstvo Bože i vučéči ona: štera so od Gospon Jezuš Kristuša zevsov srečnostjov brezi prepovesti.