Djánje 24 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XXIV. TÁL. Pavel I. se tôži i zagovárja 1–23. II. Felici i Druzili prêdga 24–27. I.

¹ Po pétom dnévi je pa doli šô víšešnji pop Anániáš z stariši i z nikakšim rêčnikom Tertullušom: kí so se skázali poglavári prôti Pavli.

² Pozváni pa on, záčao ga je Tertulluš tôžiti govoréšci:

³ Da smo vnogo méra po tebi dôbili i dosta dobroga je včinjeno etomi lüdstvi po tvojoj modrôsti, štero mi vsigdár i povsud vsákov hválov vzememo, zmožni Feliks.

⁴ Naj te pa z vnôgim gučom ne držim; prosim te, poslühni nás edno malo pôleg tvoje pravičnosti.

⁵ Ár smo najšli etoga možá, kügo, i nadigávajôčega reberio med vsêmi Židovmi posem svejti i naj prednjêšega Nazareuškoga jeretinstva.

⁶ Kí je i cérkev sküšávao oskrúniti: šteroga smo i zgrabili i pôleg naše právde smo ga šteli sôditi.

⁷ Pridôči pa med nás Líziaš jezernik z velikov sílov ga je nám z naši rôk odpelao.

⁸ I zapovedao je njegovim tožcom idti k tebi: od koga moreš sám, sôdivši ga, od vsê tê spoznati; za šteroga volo ga mi tôžimo.

⁹ Priložili so pa i Židovje govoréči: kâ se eta tak májo.

¹⁰ Odgôvoro je pa Pavel, gda bi njemi poglavár kívao, erkôči: da znám, ka si od vnogo lêt sodec etoga národa postávleni; srčnejše bodem od tej, štera se mené dostájajo, odgovárjao.

¹¹ Moreš i tí znati: ka je nej več dní, kak dvanajseti; kak sem gori šô vu Jerušálem Bogá molit.

¹² I ni vu cérkvi so me nej najšli, ka bi se zkim pregovárjao, ali ka bi vküp bêžanje lüdstva správlao; níti vu správiščaj niti v mesti.

¹³ Niti nemrejo posvedočiti: za šteroga volo me zdaj tôžijo.

¹⁴ Vadlüjem ti pa eto: ka, pôleg te pôti, štero právijo jeretinstvo, tak slüžim očákov Bôgi; da verjem vsêm; štera so písana v právdi i vu prorokaj.

¹⁵ Vüpazen majôči vu Bôgi, štero i oni samí čákajo; ka bode gori stanenjé ti mrtvi i pravični i nepravični.

¹⁶ Vu etom se pa flisam: naj nevraženo düšnovêst mám pred Bogom i lüdmi vsigdár.

¹⁷ Po vnôgi lêtaj sem pa prišao álmoštva činiti národi mojemi i áldüvanja.

¹⁸ Vu šteri so me najšli očiščenoga vu Cérkvi, nej z lüdstvom, niti z hrabukom, níki od Ážie Židovje.

¹⁹ Kí bi mogli pred tebom postánoti i tak mené tôžiti; da bi kâ meli prôti meni.

²⁰ Ali naj eti sami povejjo; či so kâ najšli vu meni nepravičnoga; gda sem stáo préd tanáčom.

²¹ Nego za ete eden glás, šteroga sem kríčao stojéči med njimi: kâ za volo gori stanenjá mrtvi se jas sôdim dnes od vás.

²² Gda bi pa eta Feliks slišao: odvrgao je je na dale bole zvidávajôči od té pôti, govoréči: gda Liziaš jezernik doli príde; spoznam vaša dugovánja.

²³ I zapovedao je stotniki varvati Pavla i meti lejhkôto odpüščenjá, i; naj nikomi ne prepovedáva njegovim lastivnim njemi slüžiti, ali knjemi idti.

II.

²⁴ Po níki dnévi pa pridôči Feliks z Druzillov ženôv svojov, štera je židovkinja bíla, prízvao je Pavla i poslüšao ga je od vere, štera je vu Kristuši.

²⁵ Gda bi pa on pregovárjao od pravice i zdržávanja i sôdbe; štera je pridôča: prestrašo se je Feliks i odgôvoro je: zdaj odídi; gda bom pa priličnêše vrêmen meo, prizovém te.

²⁶ K časi se je pa vüpao, kâ se njemi pênezi dájo od Pavla, naj ga püstí: záto ga je i gostêkrát naprej zváo zgovárjajôči si žnjim.

²⁷ Gda bi se pa dvej leti spunili naslédüvao je vu čésti Feliksa, Porciuš Festuš. I, gda bi šteo miloščo prikázati Židovom Feliks, niháo je Pavla zvézanoga.