Djánje 21 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XXI. TÁL. I. Pavlova pôt do Cezárie 1–9. II. Agabuš Pavli vézanje nazviščáva 10–14. III. Pavla v Jerušálemi zgrábijo 15–30. IV. Jezernik ga v tábor odpela 31–40. I.

¹ Gda bi se pa zgôdilo, kâ bi mí odplavali, odločeni od njíh, ednáko bêžajôči prišli smo vu Kôš, drügi dén pa vu Roduš, i odnut vu Patero.

² I, gda bi ládjo najšli, idôčo vu Fenício, v njô stôpivši, odplavali smo.

³ Gda bi se pa nám skázao Cipruš, niháli smo ga na lêvoj stráni, i plavali smo vu Šírio i priplavali smo vu Tiruš. Ár je tam mogla odkládati bremen svoje ta ládja.

⁴ I najšli smo vučeníke, i pri njíh smo ostanoli sedem dní; kí so Pavli pravili po Dühi, naj nejde gori v Jerušálem.

⁵ Gda smo pa té dni vö spunili, vö idôči na pôt smo se vzéli, i sprevájali so nás vsi z ženami i z dícôv notri do vodé vö z mesta. I pokleknovši na kôlina pri brôdi molili smo.

⁶ I geto smo eden drügoga pozdravili, stôpili smo vu ládjo; oni so se pa nazáj povrnoli k svojim lastivnim.

⁷ Mí smo pa plavanje doprnášali i od Tíruša smo doli šli vu Ptolemaiš, gde smo pozdravili vučeníke, i ostanoli smo eden dèn pri njíh.

⁸ Drügi dén smo pa mí vö šli, kí smo bili okôli Pavla, i prišli smo vu Cezário; i notri idôči vu hižo Filip Evangelišta (kí je bio z ti sedem), ostanoli smo pri njem.

⁹ Té je pa meo štiri čeri dévojke proroküvajôče.

II.

¹⁰ Gda bi pa mí tam bilí vnogo dní, prišao je níki od Judee prorok po iméni Agabuš.

¹¹ I pridôči k nám, vzeme pojás Pavlov, i zvéže si z njim roké i nogé i erčé: tô právi Düh svéti: možá, šteroga je ete pojás, ga tak bodo vézali v Jerušálemi Židovje, i dájo ga vu roké poganom.

¹² Gda smo pa eta čüli, prosili smo ga i mí i tisti, kí so bilí v tom mesti, kâ bi nej šô v Jerušálem.

¹³ Odgôvoro je pa Pavel: ka činíte, kâ se jôčete i lámlete mi srcé moje? Ár sem jas gotov nej li samo se zvezati dati, nego i mrêti vu Jerušálemi za Gospon Jezušovoga Iména volo.

¹⁴ Gda bi se pa ne dáo narátati, niháli smo ga govoréči: naj bode Boža vola.

III.

¹⁵ Po tê dnévi smo se pa pôbrali, i gori smo šli vu Jerušálem.

¹⁶ Šli so pa z nami i níki vučenícke od Cezárie pelavši sebom, pri kom bi sálašivali, níkoga Mnázona Cipruškoga, stároga vučéníka.

¹⁷ Gda smo pa mí vu Jerušálem prišli, radi so nás prijali bratje.

¹⁸ Te drügi dén je pa Pavel z nami šô k Jakubi, i vsi stariši so tá sprišli.

¹⁹ I pozdravivši je pripovidávao njim je edno po ednom, ka je Bôg včíno med poganmi po njegovoj slüžbi.

²⁰ Oni pa, geto so tô slíšali, díčili so Gospodna, i erkli so njemi: vidiš, brat, keliko jezero židovov je vervajôči, i vsi so gedrni naslednícke právde.

²¹ Povêdano je pa od tébe, kâ odstoplenjé včíš od Môšeša vse one Židove, kí so med poganmi, govorèči: naj ne obrizávajo svoje siní, niti po Môšešovoj návadi ne hodíjo.

²² Záto, ka je? Potrêbno je za istino vsoj vnožini vküp prídti. Ár začüjo, kâ si prišao.

²³ Záto eto včíni, ka ti právimo: mámo štiri možé, kí majo oblübo na sebi.

²⁴ Té vzemi k sebi, posvéti se ž njimi, i troši na njé, naj si obríjejo glavé; i zvêjo vsi, kâ je tô, štero so od tébe čüli, nikaj nej; nego i ti sám tak hodiš, da právdo zdržávaš.

²⁵ Od ti vervajôči poganov smo pa mí písali etakše skontšanje: naj nikaj tákšega ne držíjo, nego naj se varjejo od bolvánom djánoga i krví, i zadávlenoga i práznosti.

²⁶ Teda je Pavel k sebi vzéo možé one, i na drügi dèn se posvetí ž njimi vrét, i notri idôči v cérkev nazviščávao je; kâ so se vö spunili dnévi njihovoga očiščávanja, i nikaj njim nej trbê več; nego naj se gori prinesé za ednoga vsákoga njih áldov.

²⁷ Gda bi se pa ti sedem dnévov melo vö spuniti, zaglednoli so ga od Ážie valon Židovje vu Cérkvi, vküp so zmôtili vse lüdstvo, i vrgli so roké na njega,

²⁸ Kričéči: možjé Izráelski, pomágajte. Eto je tisti človek, kí prôti etomi lüdstvi, i právdi i mesti vse povsud včí. Ešče je pa i Grke notri pripelao vu Cérkev, i oskruno je eto svéto mesto.

²⁹ (Ár so prvle vidili Efezánskoga Trofimuša ž njim vu mesti, šteroga so štímali, kâ ga je Pavel vu Cérkev pripelao).

³⁰ I genolo se je cêlo mesto, i vküp je pribêžalo lüdstvo; i popadnovši Pavla, vlekli so ga vö z Cérkvi; i preci so zaprte dveri.

IV.

³¹ Gda bi ga pa šteli vmoriti, gori je šô glás k jezerniki vojské; kâ se je cêli Jerušálem vküp smôto.

³² I preci je k sebi vzéo vitéze i stotnike, i doli je bežao k njim. Oni pa, gda bi vidili jezernika i vitéze hejnjali so biti Pavla.

³³ Teda, geto se je priblížao jezernik, príjao ga je, i zapovedao ga je zvézati z dvöma lancoma, i spitávao ga je, što je, i ka je včíno?

³⁴ Edni so pa tô, ti drügi pa eto kríčali med lüdstvom. Gda bi pa nikaj gvüšnoga ne mogao zvediti od hrabuke, zapovedao ga je med vojsko pelati.

³⁵ Prigôdilo se je pa, gda bi prišao na stube, nešen je od vitézov za volo sile lüdstva.

³⁶ Ár je šlo za njim vnožino lüdstva, kričéče: pogübi ga.

³⁷ Gda bi pa mogao notri pelani bidti med vojsko Pavel, erčé jezerniki: slobodno mi je gúčati kâ k tebi? On pa erčé: znaš grčki?

³⁸ Jeli si nej ti ov Egiptánec, kí si pred têmi dnévi stanenjé včíno i vö si pelao vu püščávo štiri jezero možôv vraženíkov?

³⁹ Erkao je pa Pavel: jas sem istina človek Židov Taršiški nej poslêdnjega mesta Cilicie mestánčar. Prosim te pa, dopüsti mi gúčati k lüdstvi.

⁴⁰ Gda bi njemi pa dopüsto, Pavel stojéči na stubaj kívao je z rokôv lüdstvi. I, gda bi velika tihota včinjena bíla, gúčao je k njim židovski etak govoréči.