Djánje 12 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XII. TÁL. I. Herodeš Jakuba buje, ali Petra angel oslobodi 1–19. II. Prôti Tiruši i Šídoni se ščé vojsküvati, ali angel ga za vüha vdári 20–25. I.

¹ Okoli onoga vrêmena je pa vrgao Herodeš král roké na níke z gmajne, ka bi njim hüdô činio.

² Vmôro je pa Jakuba brata Jánošovoga z mečom.

³ I geto je vido, ka se je dopadnolo Židovom, gori je djáo, ka dá zgrabiti i Petra. (Bilí so pa dnévi brezi kvasá krühov.)

⁴ Šteroga je i zgrabo, i djáo ga je vu temnico; i dáo ga je štiri četverám vitézov strážiti, ár ga je šteo po vüzmi naprê pripelati lüdstvi.

⁵ I tak je Peter držani vu temnici; molítev je pa bíla nestanoma od gmajne k Bôgi za njega.

⁶ Gda bi ga pa šteo naprê pelati Herodeš, vu onoj nôči je spáo Peter med dvöma vitézoma zvézani z dvöma lancoma; strážarje so pa pred dverami varvali temnico.

⁷ I ovo, angel Gospodnov je pristôpo, i svetlost se je zasvêtila vu hrámi. Vdarivši pa v rebro Petra, obüdo ga je govoréči: stani gori hitro. I doli so spadnoli lanci z nôg njegovi.

⁸ I erčé njemi angel: opaši se, i obüj šôlince tvoje. I včino je tak. I erčé njemi: vrží okôli na sé plášč tvoj, i nasledüj me.

⁹ I vö idôči nasledüvao ga je; i nej je znao, ka je zaistino tô včinjeno po angeli; štimao je pa, kâ vidênje vidi.

¹⁰ Gda bi pa preišla prvo strážo, i drügo, prišla sta k tim železnim vrátam, štera v mesto pelajo, štera so se od sébe njima ôdprla. I vö idôča preišla sta edno vilico; i preci je odstôpo angel od njega.

¹¹ I Peter se na pamet vzeme i erčé: zdaj znám zaistino, kâ je Gospôd poslao angela svojega, i oslôbodo me je z rôke Herodešove i vsega čákanja lüdstva Židovskoga.

¹² I premišlávajôč je prišao pred hižo Márie materé Ivanove, kí se zové Marko, gde ji je bilô poredno vküp správleni i moléči.

¹³ Gda bi pa Peter trüpao pred dverami pri vrátaj prišla je deklíčka, po iméni Rode, poslüšat.

¹⁴ I poznavši Petrov glás, od radosti je nej odprla vráta; notri pribežéča pa, nazvêstila je, kâ Peter stojí pred vráti.

¹⁵ Oni so ji pa erkli: blázniš. Ona je pa potrdjávala, ka je tak. Oni so pa erkli: njegov angel je.

¹⁶ Peter je pa neztanoma trüpao. Gda bi pa ôdprli, vidili so ga, i strsnoli so se.

¹⁷ Kívajôči pa njim z rokôv, ka bi tiho bili, pripovidávao njim je, kakda ga je Gospôd vö zpelao z temnice. Erčé pa: nazvêstite Jakubi i bratom eta. I vö idôči, šô je v drügo mesto.

¹⁸ Gda bi pa dén grátao, bilô je zburkanje nej málo med vitézmi, ka se je zgôdilo Petri.

¹⁹ Gda bi pa Herodeš ískao i ne najšao bi ga, osôdo je stráže, i zapovedao je je na smrt odpelati; i doli idôči od Judee vu Cezário, tam se je držao.

II.

²⁰ Bio je pa Herodeš v tom, ka bi se vojsküvao z Tirušánci i Šidoničánci. Oni so pa z ednov vôlov prišli k njemi, i na njé so vzéli Blastuša kamurnika králevskoga, prosili so mér záto, kâ se je njihova držéla, hránila z králevske zemlé.

²¹ Na odločeni dén je pa Herodeš, oblečeni v králevskom gvanti, i sedéči na králevskom stôlci, gúčao k njim.

²² Lüdstvo je pa gori kríčalo: Boža réč je eto i nej človeča.

²³ Preci ga je záto vdaro angel Gospodnov, kâ je nej dáo díko Bôgi; i od črvôv zêdeni püsto je düšo.

²⁴ Rêč Gospodnova je pa rásla, ino se je napunjávala.

²⁵ Barnabáš pa i Šauluš sta se povrnola z Jerušálema nazáj, dopunivši slüžbo, i sebom vzévši i Ivana; kí se je zváo Marko.