2 Timoteju 2 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

II. TÁL. I. Opomina gá na vsega hüdoga pretrplênje zčetvérov prilikov 1–13. Hábanje od rêčnoga štükanja 14–18. II. Vči ga, kákše lüdi má S. M. cérkev 19–21. III. Opomina ga, kak se má nositi vžítki 22. Včenjê 23–26. I.

¹ Ti záto, sinek moj, pokrêpi se vu milošči: štera je vu Jezuš Kristuši.

² I, štera si čüo od méne po vnôgi svedokê, ona zavüpaj na verne lüdí; kí so spodobni i drüge včiti.

³ Tí záto trpi to hüdo, liki dober vitéz Jezuš Kristušov.

⁴ Nišče se pa, kí se vitézije, ne zaplêta v etoga žítka dela; naj se dopádne onomi; kí ga je na viteštvo odébrao.

⁵ Či se pa i bori što; ne koronüje se prvle, nego či se pravdeno bode boro.

⁶ Oráč more prvle delati, i tak sád vzéti.

⁷ Razmi, ka právim. Dáj ti pa Gospôd pamet vu vsem.

⁸ Spômeni se z Jezuš Kristuša z mrtvi gori stánjenoga, kí je z Dávidovoga semena pôleg mojega Evangelioma.

⁹ Všterom hüdô trpim notri do vézanja, kak hüdodelnik: ali rêč Boža je nej zvézana.

¹⁰ Záto vsa znášam za volo ti odebráni: naj i oni zveličanje dobíjo; štero je vu Jezuš Kristuši zvekivečnov díkov.

¹¹ Verna je ta rêč. Ár, či smo ž njim mrli, i ž njim živeli bomo.

¹² Či znášamo: i ž njim kralüvali bomo. Či ga zatajimo: i on zataji nás.

¹³ Či mi ne verjemo: on veren ostáne; zatajiti se nemre.

¹⁴ Eta njim na pamet prinášaj posvedočávajoči pred Gospodnom: naj se nad ričmí ne pernjájo, štero nikaj ne valá; nego li na preobrnenjé poslüšávcov slüži.

¹⁵ Pašči se sküššenoga postaviti pred Bogá, liki neosramôtnjeni delavec i ednáko tálajôči rêč istine.

¹⁶ Te svecke i prázne ričí pa zastávlaj: ár na vékšo nepobožnost razhájajo.

¹⁷ I rêč nji, liki rak, se pasé: z šteri je Himeneuš i Filetuš.

¹⁸ Kí so okoli istine zablôdili od cila govoréči: kâ je gori stanenjé že včinjeno: i preobráčajo niki vero.

II.

¹⁹ Ali močen fundamentum Boži stoji; ki má eto pečat: zná Gospôd, kí so njegovi. I; odstôpi od nepravice vsáki, ki Kristušovo imé imenüje.

²⁰ Vu velikoj hiži je pa nej samo zláta i srebrna posôda: nego i lésena i piskrena: i ništera stê je na poštenjé, níštera pa na nepoštenjé.

²¹ Či se záto što zčisti od têh: bode posôda na poštenjé, posvečena i hasnovita gospodári na vse dobro delo priprávlena.

III.

²² Od mladosti poželênja pa bêži: nasledüj pa pravico, vero, lübézen, mér z onimi, kí zezávajo Gospodna z čistoga srcá.

²³ Norska i nevčena spitávanja pa odvrži znajôči, kâ li boj plodijo.

²⁴ Gospodnovomi slugi se pa nej trbê boríti: nego tihomi bidti k vsêm, spodobnomi na včenjé znášajôčemi te hüde.

²⁵ Vu krotkosti vučéčemi protivnike: či bi njim kak Bôg dáo pokôro na spoznanje istine.

²⁶ I strêznili bi se z vrajži mrêž vlovleni od njega na doprnášanje njegove vole.