Mbulanɔ 3 - WE NU GALE 1995Obe Israɛlɛ wa bi nwa Ɔgɛ (Tɔlɔ Mɔ 21.31-35) 1 “'Do nɛ, nɛ lɛ la zi si gbãlã ngɔ, si li wala nù Basanɛ. Nɛ Ɔgɛ, nwa 'da Obasanɛ do osodanɔ 'da a vɛ̃, wa hɔa zi nza we bi lɛ tɛ Edrei. 2 Nɛ nde NWA tɔ̃a hã mi na: ‘Mɔ tɛ dɛ̀ kili a gɔ. Mi dɛ sɛ na, mɔ nɛ ngɔ a do osodanɔ 'da a vɛ̃, nɛ mɔ ba nùi 'da a. Mɔ dɛ sɛ do a ɔ nɛ kɛ mɔ dɛa do Sihoni, nwa 'da Oamori, kɛ a ɔ zi tɛ Hɛsɛboni ni.’ 3 “Ma kɛ NWA Gale 'da lɛ ia zi 'bɔ Ɔgɛ, nwa 'da Obasanɛ do osodanɔ 'da a vɛ̃ dɛ kɔ̃ lɛ, nɛ lɛ gbɛa wa vɛ̃. Lɛ là zi wele kpo do tunu li a gɔ. 4 Do 'da fala ni, nɛ lɛ kala zi olenɔ 'da a vɛ̃, nɛ lɛ là le kpo gɔ. Lɛ kala zi ole 'bu nɛ gazɛlɛ, do 'bili tɛ nù Argɔbɛ vɛ̃ tɛ ngɔ nù Basanɛ, kɛ Ɔgɛ zi a nwa ngɔ ma ni. 5 Olenɔ ni vɛ̃, ogba ngbo zĩ zi ma takpa, nɛ dɛlɛ ngbo nɛ ma ngala wena, nɛ wa kpe nu nɛ do ofungula. Nɛ olenɔ kɛ ongbo zĩ̀ ma takpa gɔ ni, ma dɛlɛ zi 'bɔ wena. 6 Lɛ 'danga zi olenɔ ni vɛ̃, nɛ lɛ gbɛa owi wilinɔ do owukonɔ do obenɔ vɛ̃, kpasaa ɔ nɛ kɛ lɛ dɛa zi tɛ ngɔ nùi 'da Sihoni tɛ Hɛsɛboni i ni. 7 Nɛ lɛ la zi kɔ lenɔ ni tati a onadalamɛnɔ, do odia mɛnɔ kɛ lɛ kpa zi ma li bole ni. Wa gɔnɔ sanga nù Galadɛ 8 “Do 'da fala ni, nɛ lɛ bi zi nùnɔ 'da onwa Amori bɔa, kɛ wa zi tɛ nu li Yɔrdanɛ si 'biti gba wese, yolo tɛ lì Arnoni we hɔ ngɔ kala Hɛrmoni. 9 (Osidoni wa sa zi li kala ni na, Sirioni. Nɛ Oamoni wa sa li ma na, Sɛnirɛ.) 10 Lɛ bi zi, nɛ lɛ kala olenɔ ngɔ mbɛ nùi do onù Galadɛ do Basanɛ vɛ̃, gbaa we hɔ Salka do Edrei, kɛ mɛ a olenɔ ngɔ nùi 'da Ɔgɛ tɛ Basanɛ. 11 (Nwa Ɔgɛ tɛ Basanɛ zi a tala ngɔ go'do Orɛfa kɛ a 'bana nza. Mɔ hɔ tɛ Raba, gã le 'da Oamoni, nɛ mɔ zɔ sanduki kɛ wa mi zi do a ni. Wa dɛa ma do ta, nɛ 'da du nɛ nɛa ngɔ mɛtrɛ nalɛ, nɛ 'da dɔ nɛ ma dɔ̃ɔ do mɛtrɛ bɔa.) Onu kpala Rubɛnɛ do Gadɛ wa kpa 'bili tɛ nù (Tɔlɔ Mɔ 32.1-42) 12 “Do 'da fala ni, lɛ ba zi nùi. Nɛ mi hã zi 'bili tɛ nù kɔ le Arɔɛrɛ si gbãlã ngɔ, dɔ̃ɔ do lì Arnoni, do mbee tɛ lenɔ ngɔ okala Galadɛ do olenɔ kɛ zã nɛ ni hã onu kpala Rubɛnɛ do Gadɛ. 13 Nɛ mi hã zi tala lenɔ ngɔ kalanɔ tɛ Galadɛ do nù Basanɛ vɛ̃, kɛ Ɔgɛ dungu zi nwa ngɔ nɛ ni, hã tala mbee nu kpala Manase. (Wa sa li 'bili tɛ nù Argɔbɛ do Basanɛ na, nùi 'da Orɛfa. 14 Obe zã Yairɛ, be 'da Manase, wa ba zi 'bili tɛ nù Argɔbɛ tɛ Basanɛ, gbaa we hɔ li ngbala 'da Ogesurɛ do Omaka. Wa sa zi li obe lenɔ ngɔ 'bili tɛ nùi ni na: ‘Ole Yairɛ’. Nɛ li ni, ma 'bana tia do sɔɛ gɛ.) 15 Nɛ mi hã zi 'bili tɛ nù Galadɛ hã obe zã Makirɛ, be 'da Manase. 16 Mi hã zi 'bili tɛ nù kɛ ma dɛ ngbala 'bili tɛ nù Galadɛ do lì Arnoni ni hã obe zã Rubɛnɛ do Gadɛ. Li ngbala 'bili tɛ nùi ni do si ba gɔtɔ, mɛ a lì Arnoni. Nɛ li ngbala nɛ do nùi 'da Oamoni, mɛ a lì Yabɔkɛ. 17 Li ngbala kɛ ma si 'biti gɛ̃a wese, ma la do kɔ gbangɔlɔ̃ Yɔrdanɛ do ngbala ndɔ Galile do ndɔ Fio. Ma la gbaa, nɛ ma hɔ nyanga kala Pisga, si 'biti gba wese. 18 “Do 'da fala ni, nɛ mi ia zi mbulanɔ gɛ hã wa na: ‘Ngangga ni, Gale 'da lɛ, a hã 'bili tɛ nùi nu lì Yɔrdanɛ si 'biti gba wese, kɛ lɛ di ngangga gɛ ngɔ nɛ ni hã nɛ na, nɛ ba ma. Kɔ ma wia na, owi bolonɔ sanga nɛ gɛ, wa kala bolonɔ 'da wa, kɔ wa kpe ti tala onu kpala Israɛlɛ, nɛ wa kũ lì Yɔrdanɛ we gala wa na, wa ba 'bili tɛ nù kɛ 'da wa. 19 Nɛ nde tati a owukonɔ do obenɔ 'da nɛ wa 'bana sɛ dɛ i nga. Nɛ onadalamɛnɔ 'da nɛ, wa 'bana sɛ 'bɔ dɛ kɔ olenɔ mi hã ma hã nɛ gɛ, we kɛ mi ĩ na, wa dɔ wena. 20 Nɛ gálá onya nɛ obe Israɛlɛ gbaa na, wa ba nùi NWA hã ma hã wa kulu Yɔrdanɛ, si 'biti gɛ̃a wese ni, ɔ nɛ kɛ a hã do kɛ gɛ hã nɛ ni. 'Do nɛ, nɛ nɛ kpolo sɛ tɛ nɛ dɛ ngɔ 'bili tɛ nùi mi hã ma hã nɛ ni.’ 21 “Do fala ni, nɛ mi ba zi 'bɔ nu mi hã Yozue na: ‘Mɔ zɔa tɛlɛ tɛ mɛnɔ kɛ NWA Gale 'da nɛ dɛa do onwa Amori bɔa, Sihoni do Ɔgɛ ni nde? A dɛ sɛ 'bɔ do Onwanɔ kulu lì Yɔrdanɛ gɛ kpasaa na mɛ ni. 'Da fala kɛ nɛ kũ sɛ Yɔrdanɛ, nɛ nɛ bi nùi 'da wa we ba ma ni, 22 nɛ nɛ tɛ dɛ̀ kili wa gɔ, we kɛ NWA Gale 'da nɛ, a bi sɛ zu nɛ.’ Mɔizɛ lé sɛ ngɔ nù Kanana gɔ 23 “Do 'da fala ni, nɛ mi sambala NWA, nɛ mi ala nu mi hã a na: 24 ‘NWA Gale 'da mi, mi ĩ na, mɔ bia hã mi tati a ndo nyanga gã mɛnɔ do dia mɛnɔ mɔ kɔ̃a we dɛ ma ni. Mbé gele gale li nza i, tabi ngɔ nù gɛ wè tɛ dɛ mɔ ngawinɔ kɛ mɔ dɛa ni gɔ. 25 Kɔ mɔ kɔ̃, nɛ mɔ hã wala hã mi na, mi kũ lì Yɔrdanɛ we zɔ dia nùi kɛ ma kulu nɛ i ni, do dia le ngɔ kalanɔ do nù Libanɛ.’ 26 “Nɛ nde we duzu nɛ obe Israɛlɛ, ma hã zã nwa nɔ̃lɔ̃ zi dɛ tɛ mi, nɛ a bɛ̃a zi we zele mi, nɛ a tɔ̃ hã mi na: ‘Ma wia ia! Mɔ tɛ wèlè 'bɔ we sa li ki ni gɔ. 27 Mɔ kũ dɛ zu kala Pisga, nɛ mɔ ka mɔ si gbãlã ngɔ, si ba gɔtɔ, si 'biti gba wese do si 'biti gɛ̃a wese, nɛ mɔ zɔ nùnɔ i mɔ ni do sɔ̃a li, we kɛ mɔ kù sɛ lì Yɔrdanɛ gɔ. 28 Mɔ hã mbulanɔ hã Yozue, mɔ nganda sila a, we kɛ wi kpe sɛ dati obe Israɛlɛ na, wa bi nùi mɔ zɔa ni, kɔ wa ba ma, wi a a.’ 29 “Ma kɛ lɛ 'bana zi dɛ kɔ gbangɔlɔ̃ kɛ ma ka mɔ si le Bɛtɛ-Peɔrɛ ni.” |
Ngbaka DC Bible (We Nu Gale) Version © Bible Society of the Democratic Republic of Congo, 1995.
Bible Society of the Democratic Republic of Congo