Fapea Kings 23 - Buka Blahi Ka Cheke HoloKing Josia baludi mae biꞌodi Juda ne nhaꞌa cheke balugnaLord 1-2 King Josia ne kafe kilo meidi mae biꞌodi Jerusalem nei Juda, hatimare mae pris, mae profet, baludi keha mae langau, neubane mae biꞌo ba fiti mae kolho. Mare ne tei balugna mana ka nogna Sugablahi Lord na. Aonu mana hata buka teke filo deni mae pris biꞌo ke lamna Sugablahi igne ne iuꞌiju cheke te au ka Buka Nhaꞌa Cheke na igre mala kafe nomhidi mare. 3 Ka narane tuana, king kegra neu rhegna khegra biꞌogna Sugablahi na, eghuteuna mana neke tuthughu majaghani nhaꞌa cheke igne balugna Lord. Mana nhaꞌa cheke ke ulugna mana thofno leghuni Lord kate tajidi nogna vetula nei nogna farirhiu nei nogna cheke teu mana re. Aonu mana ne nhaꞌa cheke mala farerheta nogna nhaꞌa cheke te au ka buka na igne. Aonu naiknore ne jaola ne nhaꞌa cheke te mala leghuni nhaꞌa cheke igne. King Josia ne goigoni vido blahi te mala pogho soru ka mumuju re 4 King ne kilo meini mae pris biꞌo Hilkaea baludi mae pris te mala toghoni mana, nei mae pris te mala reireghi gna Sugablahi na teu igre mala hata fadelei glepo teke edi mare maladi Baal ghe god gaꞌase Asera nei tothoghei nathunu ka maloa kligna. Mare leghuni unha te chekeni mana igne ne gnubra gobigna lepo igre ke kosi Jerusalem ka glogu Kidron. Eghuteuna mare hata nakrofudi glepo igre ne tei Betel. 5 Ka narane tuana, King Josia ne theome magnahaghedi mae pris bongihehe teke vavahi hatimare mae king di Juda igre. Mae pris igre nodi gloku na mala fafara ka vido blahi te au ka namono Juda nei lithui Jerusalem. Mae pris igre fafara ka Baal, ka naprai, ka glaba, ka nathunu biꞌo nei jaola ka tothoghei nathunu. 6 Mana hata fajifla ka nogna Sugablahi Lord na mumuju gna gaꞌase Asera igne pala ne tei ka glogu Kidron ke kosi Jerusalem ne gnubra jare. Mana hata nakrofu gna na ne toatofa ke kligna bekudi naiknore. 7 Ka narane tuare, keha mae neke ei puhi diꞌa baludi naikno te mei tarai ka nodi god mae bongihehe igne, eghuteuna mare au nodi vido ka nogna Sugablahi Lord igne. Eghuteuna goro gaꞌase te horo pohe te mala pogho soru ka god gaꞌase Asera igre jaola au nodi gloku ka vido igne. Nu King Josia ne paꞌe soru vido igre. 8 Mae Josia ne hata nogna mae pris Lord te au Juda igre ne kafe mei Jerusalem. Mana ne goigoni nodi vido blahi naikno bongihehe te gnafa igre funu ke raru Geba tei posa ke mata Bereseba. Eghuteuna mana jaola goigoni vido blahi te au fei maeri rhegna grengatha aheva gavana Josua teke eni bara thina gna Jerusalem. 9 Neuba mae pris te loku ka nodi vido blahi mae bongihehe igre ne theome loku ka nogna Sugablahi Lord na Jerusalem, king snakredi mare mala ghamu bret te theo isi gna na baludi keha mae pris igre. 10 King ne thofno goigoni fara kaisei vido blahi te mala pogho soru mare na jare ka namono Tofet ka glogu Ben-Hinom mala theome tangomana naiknore te gahu thudi re ka khaꞌaghi te fafara ka god Molek. 11 Ka narane tuana, king ne brue tei delei ka nogna Sugablahi Lord na hose teke fafara hatimare mae king di Juda ka naprai igre. Hose igre au ke lamnagna kaisei vido rhegna nogna chogho kaisei mae biꞌo, nanghagna na mae Natan-Melek. Mae Josia ne gnubra ka khaꞌaghi chariot teke fafara ka naprai igre. 12 King Josia ne paꞌe soru olta teke horo hatimare mae king di Juda ke kligna gna nogna suga king rhegna nogna chogho King Ehas tifa. Eghuteuna mana paꞌe soru olta teke horo King Manase ka phei vido faligohoni nogna Sugablahi Lord na. Mana rorhoꞌe olta igre ne tei koko ka chara ka glogu Kidron. 13 King Josia jaola ne goigoni kmana vido blahi ke maghati Jerusalem. Tifa na King Solomon neke horo olta igre ke mata Thogele Glepo Diꞌa. Vido blahi igre mala pogho soru ka god Astarot, nodi god gaꞌase maedi Saedon, Kemos nodi god maedi Moab, Milkom nodi god maedi Amon. 14 King Josia ne rurhuja thina blahi igre, eghuteuna kato soru mumuju gna god gaꞌase Asera. Aonu mana ne koko tafri nhubradi naikno teke lehe re ka vido tuana. King Josia ne tei Samaria mala goigoni keha vido blahi jare 15 King Josia tei ne paꞌe soru vido blahi nei olta eghu teke edi King Jeroboam, thugna mae Nebat, Betel tifa, eghuteuna mae Jeroboam neke batudi naiknodi Israel ka nakhibo. Mae Josia ne gnubra soru vido blahi igre ne vuhai nakrofu. Eghuteuna mana jaola ne gnubra mumuju gna god gaꞌase Asera jare. 16 Mae Josia efra tafri ne filoni kaisei beku jare ka thogele na, aonu mana chekedi nogna mae gloku re ne tei hata fajifla nhubra igre. Mare hata ne mei mala gnubra ka vido blahi na mala goigoni ni vido igne. Ka puhi igne, chekegna Lord teke chekeni kaisei nogna mae gloku God tifa na ne thoke mei tutuani. 17 King filoni keha beku na ne ghusna eghu, “Beku gna mae ihei site filoni iara ana ia?” Maedi ka namono Betel igre ne cheke eghu ka mana, “Beku gna nogna mae gloku God neke mei funugna Juda neke chekedi glepo te edi iagho ka vido blahi igne!” 18 King ne cheke eghu ka mare, “Khudau, thosei hata fajifla kaisei nhubra jare.” Aonu mare lilisei neu nhubra gna mana igre baludi nhubradi keha mae profet teke mei funudi Samaria tifa ra. 19 Mae Josia jateula teke eni ka namono Betel ia neu ne paꞌe soru vido blahi te au ka keha namono jare Samaria teke horo mae king di Israel tifa ra. Lord neke diꞌatagna fara ka mare eidi nafnata puhi igre. 20 Mana ne aknu falehe mae pris te loku ka vido blahi igre. Eghuteuna mana ne gnubra nhubradi mae igre ka olta igre. Ke leghudi igre mana neke figri Jerusalem. King Josia neke fufunu Gaghamu Ghasa-Polho na 21 King Josia ne cheke eghu ka naiknore, “Tahati na ei Gaghamu Ghasa-Polho mala cheke fakelini Lord, noda God. Tahati na eni jateula te chekeni ka Buka Nhaꞌa cheke ia eghu.” 22 Theo kaisei Gaghamu Ghasa-Polho teke eni funu ka narane di hatimare mae funei teke batudi naiknodi Israel tifa ra, ba ka narane di hatimare mae king teke funei frunidi Israel ghe Juda ra. 23 Nu ka nabotho nhana finogha te king mae Josia igre, naikno te au ka namono Jerusalem igre neke fufunu eni Gaghamu Ghasa-Polho igne mala ghatho tahuni Lord. Keha glepo teke edi mae Josia 24 King Josia ne khi teidi iheire te loku ka khaekae, ba iheire te facheke ka naitu. Eghuteuna mana jaola hata koko mumuju te tathaji teu naiknore ka sugadi re, nei keha glepo te diꞌa te au Juda nei Jerusalem. Mana neke eni igne mala horoghoto ka Vetula teke risoni ka Buka teke filoni mae pris biꞌo Hilkaea ka nogna Sugablahi Lord na. 25 Theo kaisei king te keli fara jateula Josia teku tifa na, ba ke leghugna mana na, thono theo fara. Mana thofno ghatho tahuni Lord ka nagnafagna fateote'o, ka gaoghathogna fateote'o, nei nanhetagna fateote'o, jateula te chekeni ka nogna Vetula mae Moses. 26 Neubane eghu ngau, Lord diꞌatagna fabrahu ka glepo te diꞌa teke edi King Manase ka naiknodi Juda tifa ra. 27 Aonu Lord ne cheke eghu, “Iara ginauna khi fajifla ghami ghotilo naiknomi Juda gre jateula teke khi fajifladi iara naiknodi Israel tifa ra eghu. Iara ginauna tiroguni Sugablahi nei namono biꞌo Jerusalem teke vavahi iara igne. Iara neke cheke eghu eigna Sugablahi igne, ‘Jare te mala pogho soruni Nanghagu iara na.’ ” King Josia ne lehe 28 Keha glepo teke edi King Josia re mare neke rioriso soru ka Buka Eidi Glepo Teke Edi Hatimare Mae King Di Juda. 29 Ka narane te king mae Josia igre, Fero Neko king gna Ijep neke haghe ka Khoꞌu biꞌo Iufretis mala toghoni king gna Asiria. King Josia jifla balugna nogna armi na mala magra ka Neko, nu Neko neke faleheni mana ka namono biꞌo Megido. 30 Nogna mae gloku re hata thinigna mae Josia na ka chariot funu Megido ne posa Jerusalem ne giugilu ka nogna beku thegna na. Eghuteuna naiknodi Juda igre ne vahini mae Jehoahas, mae thugna mae Josia na ne tofa oel ka phaꞌugna na mala king tughuni mae kmagna na. King Jehoahas gna Juda 31 Mae Jehoahas neke varadaki thilo finogha gna kate king mana na, eghuteuna mana neke king Jerusalem thilo nhigra kolho. Idogna gna mana na neke Hamutal thugna mae Jeremaea ka namono Libna. 32 Mana neke edi keha puhi te diꞌa ka tathagna Lord jateula kuꞌegna tifa ra neku. 33 King Neko gna Ijep haruni mana ka chen hata ne tei sosolo Ribla kaisei namono ka nohi Hamat, mala theome tangomana mana teke funei fruni Juda na. King Neko ne huhurudi naikno di Juda re mala tusu ranghini thilo thogha fati gobi kilo silva, nei tolufulu fati kilo gol. Jehoiakim neke king gna Juda 34 King Neko ne vahini mae Eliakim, kaisei thugna King Josia neke king tughuni kmagna na Juda. Eghuteuna mana neke tughu nanghagna mae Eliakim igne neke kiloni mana Jehoiakim. Aonu mae Neko hata mae Jehoahas igne ne tei sosolo Ijep ne ghilei lehe jare. 35 King Jehoiakim huhurudi naiknodi Juda re mala foli takis ka mana, mala tangomana mana te au sileni te mala folini Neko king gna Ijep. Naiknore ne foli takis leghuni unha te chekeni mana na. 36 Mae Jehoiakim neke varadaki glima finogha gna kate king mana na. Mana neke king Jerusalem nabotho kaisei finogha. Idogna mana na Sebida thugna mae Pedaea, maegna ka namono Ruma. 37 Mana neke edi kmana glepo te diꞌa ka tathagna Lord na jateula kuꞌegna tifa ra neku. |
© 2022, Wycliffe Bible Translators , Inc. All rights reserved.
Wycliffe Bible Translators, Inc.