Yetaya 51 - Ala Wone Peenok Peebi MbanakAakumi Tiyon mendek iniki eyak wappiyareegerak wone 1 Aliku ALA nen ari logonet, “Kit obeelom mban eeruwok nduk mugurok nogwe, Naliku ALA mu'neren wogwe, eekwi yi wae. Wone an yokkirage yi, kinaruk konenggo logonip o. Kit yugum lunik alom nen poorogo wokkinake, Ndi, yugum nggaganggo menggam alom paga nen nggaganogo wokkinake, Eereegirak nogo liippugwi, 2 Kinombo Abarakam inom, ndakkinabeegerak kwe Tara inom, pegiigwi, Eeko logonip o. At Abarakam alik wonage me wiige, nale'nggen oba pege, At ombowologwe ambik aret wiganogo piige, Eereegirak kwe, 3 Naliku ALA nen it Tiyon mendek iniki eyak wappiige, Ndi, o Tiyon yigirik-noonom eerogo pereegwaarak nogo abuwa mbake, Eeke logonet, O Tiyon karume wonage nogo o Eren kwak eerogo pege, Ndi, anggween mbuk nogo Naliku ALA neyabu yarak kwak eeppege, Eeke neenok, Nale'nggen-kale'nggen yogwe, Inale'nggen nen noone-koone yogwe, Ya-wa yogwe, ndawi nili-kili tiyanggwi, Eekwi iyaagun o. 4 Napuri yi wae. Noone yokkirage liippugwi, Leenogo pinagareegirak kit an mendek yi wae. Noone yokkirage yi, konenggwi, Eeko logonip o. An nen aret eeko logorak wone lengganogo yokkirage, Eekaatak a'me nggelok eeke minggirak wone nogo eya kwak yi aakumi ndi aakumi inenggela'me mippege, Eerigin o. 5 An nen obeelom eerogo pinagarak koorok panggo yi wage, Kinagap ndakkinaburak muk panggoni wage, Eeke agaarik o. Eeke kenok, neenggi omaawi paga yi aakumi ndi aakumi eereegwaarak a'me nggelok eeppiige logogin me, It aakumi inawi niyo oolo ku'mbanak paga wonogwe nogo an woroorak to'neegwi, Neenggi omaawi paga eeriyak nogo iniki lunik logonet, to'neegwi, Eeko logogun o. 6 Kina mbogut nikkogwe, kinigen nggween pekkogwe, Ee'nip o. Ka'luk lek age menggi kwak mbogut lek age, Yum yiko logonet nibik ari menggi kwak, nggween yi togop aret age, Eeke kenok, It aakumi nggween paga wonogwe nogo laami ne ambit liingge kanggo mengga kwak kambit nagun kwe, An kinagap ndake neenok, kinagap ndarak mondok-mondok wonogwe, Ndi, obeelom eerogo pinagage neenok, mondok obeelom aago aret wonogwe, Eeko logomunggup o. 7 Kit koonak eeko logorak kineenu monggotak yi wae. Kit an napuri eeko logorak noone yugu kinikime porogo monggotak yi wae. Wone an yokkirage yi, konenggo logonip o. Aakumi nen miyuk-meya eerogo pinagagwi iinok, kinagabiti ogwe, Inoone yi-wu yokkirogwe iinok, kiniki lek-lek age, Eerugup o. 8 Kutaabak nen yum nibinogo pege menggi kwak it aap ti togop aret eerogo piigwi, Yininuwo nen ndomba agabolo mbelanak leenogo nenet nage menggi kwak it ti, ineebe togop aret eerogo piigwi, Eerugun kwe, An aakumi obeelom eerogo piige neenok, mondok obeelom aago aret wonogwe, Ndi, inagap ndake neenok, inagap ndarak iigak, inapuri-inombowologwe wiganit wundi nogwe, Eeko logogun o,” yinuk, yorage kagarak o. Yeenggwaaraawak nduk, Ala nggino yoriyak yoragagerak wone 9 Kaliku ALA wae. Pilak yu o. Pilak yu o. Yum yiko mengga kwak, komaawi eekkolage, Komaawi togon eerit nage, Eeke logot o. Aa'nduk togon eeke nagagindak kwak pila yinuk eeke, Ninombomini aa'nduk ndarak iigak eerit nage nagagindak kwak eerit nage, Eeke logot o. Waalo kole Arakap nogo ndanuk togon wake, Waalo aakumi inooka nogo nggarenak-pugunik eerogo pege, Eereegindak Kat aret nogo lek a? 10 It aakumi kat wondet eerogo piyareegindak nogo wunda nawak nduk, niyo mogonogo pege, Niyo kole laut poronogo pege, Niyo laut alobok ambik nogo poronogo punuk, nggween woloonogo pege, Eereegindak Kat aret nogo lek a? 11 Kaliku ALA nen aakumi wondet eerogo piyareegindak mendek nogo iniyokan wogwe, O Tiyon unggwogo logonet, ndawi warit unggwogwe, Inale'nggen mondok kogo logorak mendek nen inete i'ndok nggi agan unggwogwe, Inale'nggen nggelok ari logonet, keekok agan unggwogwe, Eerugun me, Iniki puru ari, iniki aaninggin ndugu aago wonogwe, Eeko nagaarak nogo Lek aret arigin o. 12 Aliku ALA nen ari logonet, “An o! Kiniki eyak wappinagage minggirak ti, an aret o. It kanggo menggaarak mendek iigak, inagabiti mbakwi, It aakumi nen ndarak iri'ngga kwak kwe, inagabiti mbakwi, Eekwi ti, taani o? 13 O nggween yi alom kwippege, mbogut mbiganogo pege, Eeke nagagirik, Kineebe ogobakkigirogo pinagareegirak Naliku ALA kobak eerogo panugwi, It aakumi maluk eerogo piyoorak mbako menggaarak nogo inanini nen maluk eeppinanugwi iyo, yinuk, O kuubondendok nen nok oonikiya ari nage paga kinaganak warit nugwi, Eekwi yi, taani o? It inanini nen maluk eeppinagarak nogo ineebe nggeeme wonogo agaarik? Lek aret o. 14 It keele maarak inogut nggobonak wonogwe nogo mbet-mbet wondet eerogo piyaagin o. Mbi lek me, inambi abu aret wonogwe, It mbuun ambena wonogo logonet kanggwi, Eerugun lek o. 15 Niyo laut oone wo-wo eeruwak nduk kilaarak-mogonik eeke minggirak Naliku kinogoba Ala an aret o. Ndi, nendage ti, Nomaawi Lombok Minggirak Naliku ALA aret. 16 O nggween alom kwippege, mbogut mbiganogo pege, Eeke nagagirik, Kit an napuri aret o, yinuk, It o Tiyon wonogwe yorage minggirak nogo ti, an aret o. Noone yorage logonok nduk, kinikime mambege, Ngguna'me mengga kwak neenggi tabak paga nobappaganuk wonage, Eereegirak o,” yinuk, yegerak o. Anini Yerutalem eeppege nagagerak lek agagerak wone 17 Kat kota Yerutalem yi wae. Pilak yu o. Pilak yu o! Yi toolak nunggwi kwak Aliku ALA anini alik negen koba pagarak toolak nogo nengge, Amburu toolak nunggwi iinok, neyak-kweyak agan nogo mengga kwak anini toolak nogo ameneno inom porok togon nengge, Eekendak kat Yerutalem yi, mi'naru o. 18 Kaagalogwe wologwe ambik ndaganabeegindak kwe, ambiriluk ambi nen unde wokkake, Kaagalogwe wologwe apit aret tawe eeginabeegindak kwe, ambiriluk ambi nen keenggi pikkeren nage, Eerulik aret o. 19 Alom mbere eekkakerak ti paga kiniki aaninggin keenok, ta nen kiniki eyak wappagarak mbaken? Keebe nogo maluk eerogo pagagwi, yigirogo pagagwi, Ndi, mbi noogelo koba age, wooluwak paga keebe kookwi, Eereegwaarak nogo Aap ta nen kiniki kwippagagin mbaken? 20 Kaagalogwe wologwe iniki lek a'nuk ngginnogwe, Nggwiya keele yilinik kin paga mengga kwak, it togop aret tu nggwok paga ngginnarit nagaarak wonogwe, Eerak aret agaarik o. Aliku ALA anini toolak nogo wogorage, Kogoba Ala nen mberirage, Eekerak paga Ndonggoppiigerak inaanogum panggo eerogo piinet nagaarak agaarik o. 21 Togop me, anggur amburu paga lek alik ambi toolak paga nenok kumili agandak tebenogo pagarak yi wae. Wone yi, karuk konengge logot o. 22 At kogoba Aliku Itok Menggerak ALA nen, At apuri inawone koonogo piiga kogoba Ala nen yegerak nogo yi aret. “Amburu toolak nenok, neyak-kweyak agan nege, Peebi noorak lek yogondak mban nanini eeppagarak toolak nogo nengge, Eekendak nogo Keenggi me nen abet aret waganggirak o. 23 Wagangge nagarik, it aap nen, Niniyok paga aambirak-mbirak eerogo pagawok nduk, nggween paga ngginnage logot o, yinuk, Yokki'nuk ngginik keegak, kamborowak nggween kwak eerogo paganuk kobaga mbo nogwe, Tu nggwok kwak eerogo paganuk nogwe, Eekaarak it piyak-payak eekkakwi toolak nogo ti, Ineenggime piyaagin o,” yinuk, yoge kagarak o. |
LAI 2009
Indonesian Bible Society