Yakobut 1 - Ala Wone Peenok Peebi MbanakYAKOBUTYAKOBUT NEN LIIRU MBANEEGERAK WONE 1 Kit Yakuri kinanebunu 12 mendek yi o ndi o mbaganit nogogutak nogo, an Yakobut nen ninogoba Ala ninowe Yetut Keritut imbirak inayeloman logonet, keyage wappinagagi o. Abet mbakwi inom, iniki warak inom, yoragagerak wone 2 Nowe-nawot o. Aaninggin-paaninggin kinoba age kenok, kiniki ale'nggen mban mbako logonip o. 3 Kit abet mbakwi kiinok, kinabut mbangge me, aaninggin-paaninggin kinoba age kagak, kiniki kwi'na'nuk waganggo logonet, “Niniki nu'lek eerogo pinanit unggwage logowak nduk eeke kagi,” yinuk, kinale'nggen mban mbako logonip o. 4 Kit kiniki mondok kole eekkinake, ndi, abu obeelom eekkinake, eeke nogo ambi yobok yigin lek abok ndak-ndak eekkinabuwak nduk aaninggin-paaninggin kinoba age me, kiniki kwi'ndak logonet, waganggo logonip o. 5 Kit nen eeriyak ambi kineenggo'lek kenok, “Ala yo'nip o.” Yogwi kiinok, at eebi mbakeelik yanggonak paga yi aakumi ndi aakumi abok aret kalo logonogo wogorage menggerak nogo nen ambi eerumunggup nduk, kineenu eeppinagage logogin o. 6 Kit Ala yogo logonet, kiniki yungguppegak eeka'lek mondok abet mbako logonet, yogo logonip o. Aap ambi iniki yungguppegak eeke logonet, Ala yoge kenok ti, o wiya wage logonet, niyo kilaarak-mogonik eeke menggerak nogo pogom aap ti, iniki togop aret menggerak o. 7-8 Aap ti, iniki mbere logonet, yi eeriyak ndi eeriyak koonit nage me, iniki tayenak logogin lek iniki mbere logonet, Ala yoge me, “Wo'nirigin lek kagi,” yinuk, mbake logowak o. Ineenggi lek ineenggi warak wone 9-11 Oonegen wundi wage logonet, mo andi nen iri'ngga-kale'ngga teebat age nagaatik, mono-mono wangge logonet, etenggen maluk negen age menggi kwak, it aap ineenggi warak eekkolaawok nduk, eerit nugwi iinok, ineebe togop aret lek arugun me, kit noreewi Ala apuri ando kineenggi lek me kinendage tebenak wonogwe nogo, kineenggi warak age logonet, kinendage tiyak ari kenok, “Ala nen aret eeppanege o,” yinuk, kiniki tebenak logonet, ale'nggen mbakwi, ndi, kit ando kineenggi warak me, kinendage tiyanak wonogwe nogo, kinamendek lek age logonet, kinendage tebek ari kenok, “Iri'ngga-kale'ngga lek age menggi kwak, ninendage togop aret lek age me, op aret o,” yinuk, kiniki obeelom logonet, ale'nggen mbakwi, eeko logonip o. Niniki abut mbangge, niniki nggagangge, eeke kenok, eeko logorak wone 12 It aakumi inabut mbangge kagak nu'lek wonogwe kenok, inale'nggen aret mbako logowak o. It aakumi inabut mbangge kagak nu'lek wonogwe nogo, op eekwi iinok, nggare-nggare mendaarak yippiigo mengga kwak, “Kineenik mondok logorak mendek wokkiraagin o,” yinuk, abok yoragagerak ti, it aakumi Ala iniki kunik eekwi nogo, aret wogoraagin o. 13 At Ala nen, “An maluk ambi eerikit,” mbake, ndi, aakumi maluk eeruwak nduk, iniki nggaganogo piige, eekeelik me, aap ambit-ambi iniki nggagangge kenok, “Yi Ala nen niniki nggagangge o,” yinuk, yuurak ti mondok mage o. 14 Nit niniki nggagangge nogo ti, aap ambi maluk eeruwak nduk, oone amburu puk-puk niikkenok nage menggi kwak, nit niniki nen eeriyak uugwe mba'nuk aret eeko monggoorak o. 15 Ndi, kwe ambi elege inikime logombunuk, ndaketak nogo, ti'nuk, eebe kole a'nuk, kangge menggi kwak, nit niniki nen aret maluk eeriyak uugwe mba'nuk, eebe eeko nogootik, ti'nuk, nineebe aret kanggo monggoorak. 16 Nowe-nawot o. Kit an niniki kunik me, kiniki nomongginakwi iyo, liippogo logonip o. 17 Ninabuwa nen obeelom eeppinanege inom, wo'niroorak mbake nogo mondok ndak-ndak wo'nirage inom, abok aret agi nen mban wuppinani wage menggerak. Yi o ndi o abok aret eya eeke menggerak alom at ninogoba Ala nen aret wuppinani wage menggerak. At ambi agak eeke logonet, ne ambi paga o yumaak negen age, ne ambi paga o eya negen age, eekeelik mondok itok eya mban aret menggerak. 18 At nen yi mendek ndi mendek wakkaakit mbareegerak nogo tebenak kagak, it aakumi mban tiyanak logowak nduk, “Aap aa'nduk obeelom eerogo piyaakit o,” yinuk, oone yereegerak nogo paga iniki mbareegerak ndak-ndak eeke logonet, aa'nduk nit aakumi aret obeelom eerogo pinaneegerak. “Kinaruk mban konenggwi a, eebe aret eekwi a?” wone 19-20 Nowe-nawot o. Kit an niniki kunik me, wone yi, liirogon waganggo logonip o. Nit abe koonak mban eerit nogo logorak Ala nen ninombareegerak nogo ti, ninanini paga eerit nogo logorak lek me, kit abok aret wone mbet-mbet konenggo logorak op aret kwe, yuurak kenok perak, liippunuk yogwe, kinanini mbet-mbet wungga'lek logonet eekwi, eeko logonip o. 21 Eeriyak lek mendek peyak wurik pogom kagak ugun eekwi, ndi, yi maluk ndi maluk eekwi, eeko monggotak nogo abok aret mbo punuk, kiniki yanggonak logonet, wone ninagap ndariyak wone Ala nen ninikime awi yappinanege menggerak wone nogo mban liirogon waganggo logonip o. 22 Ala wone kinaruk mban konenggwi kenok, kit aret kinambokan laganggologwe me, kinaruk mban konenggak eeko logorak ti mage o. Ata, konembunuk, eebe aret eeko logonip o. 23 Ala wone liippunuk, eeka'lek we kinaruk mban konenggwi kenok ti, aap ambi pugagi paga etenggen pekkolage nogo pogom kit aret o. 24 Aap ti nogo, etenggen pekkolage nagaatik, nage logonet, “Netenggen togop kagarak o,” yinuk, abe'naga'lek mbet-mbet kobak age menggerak kwe, 25 Ala wone li'luk eerogo yo'niragagerak paga wondet agago pinanege menggerak wone nogo, li'lak pekkolage logomenggerik, kobak aga'lek liirogon woppunuk eeke logomenggerak kenok, Ala nen ale'nggen ambik aap ti, oba pege logogin o. 26 Kit ambi nen, “An Ala wone liippunuk eeke agarik o,” yinuk, yogo monggotak kwe, kinambe liirogon arum wonaga'lek kinamili irip paga ugun agan nugwi kiinok, kit aret kinambokan laganggologwe, ndi, “An Ala wone liippunuk eeke agarik o,” yogo monggotak nogo ti, aanom warogo aret yogwe, eeko monggotak kiigi o. 27 It aap Ala oone liippunuk mondok abe eekwi iinok, ninogoba Ala nen ale'nggen mbake menggerak nogo ti, it wologwe-komologwe wenebela inom, kumi togwe inom, iniki aaninggin wonogwe iinok, inabuwa nen yeenggwaaranet nugwi, it aakumi iniki maluk nen maluk eeruwak nduk iniki nggagani wogwe iyo, tum wakkologwe, eeko menggaarak nogo it aret o. |
LAI 2009
Indonesian Bible Society