Wakkagagerak 41 - Ala Wone Peenok Peebi MbanakPirawun abi kagagerak wone 1 Tahun mbere abu eeppunuk, at Pirawun abi kage logonet, at eebe niyo Nin aa'nggi paga mi'ndak wonage me, 2 tapi ineebe 7 inamok ambik ineeruwak mili obeelom mban niyo inikime nen wundi wogo nogogwaarik, niyo aa'nggi paga iri'ngga mbanogo nenet nugwi iyareegerak. 3 Ti'nuk, tapi alik ineebe 7 inamborowak ko aago inaga'lu kunik niyo Nin inikime nogome nen wundi wogo nogogwaarik, it inaa'nduk wundi wogogwaarak nogo inowagam wogo nogogwaarik, 4 it tapi inamborowak ko aago inaga'lu kunik nogo nen it tapi inamok ambik ineeruwak mili obeelom nogo nunggwi iige nagagerik, eenik agagerak. 5 Eenik age nagagerik, ti'nuk, nogo yege me, abi ambi kage logonet, mbato ero ambit paga nen anggen li eerak abu obeelom 7 yugu kenom age kagagerak. 6 Kage nagagerik, peebi mbato anggen lik anggen lek 7 kuli yugu me, o wiya oonegen wundi wage menggim pa'nggwe nen warit wage logonet, mbuk eerogo pit nage kagagerak. 7 Kage nagagerik, mbato anggen lik anggen lek yugu nogo nen mbato anggen li eerak abu obeelom 7 yugu nogo nengge kagagerak. Kage nagagerik, at Pirawun nogo eenik a'nuk, “Yi nabi aret kagi,” mbareegerak. 8 Mbake nagagerik, ko'lu kuubondendok at Pirawun nogo nen iniki piirik age mbareegi, aakumi o Metit mendek inabi kogwe iinok, eebe yoraga inom, it aap yi wone ndi wone ineenu mendek inom, abok aret wiiragagerak kuwak ari wogo mbareegwa, abi kagagerak nogo mbininogo yoragagerak kwe, it nogo ambi nen, “Kabi kagandak ti, eebe yi aret o,” yinuk, yorulik aret eereegwaarak. 9 Yoga'lek aret eeko mbareegwa, at anggur amburu tooka inowe nogo nen at Pirawun nogo yoge logonet, “An maluk eekirak ambi yogondak abe'nagaarak me, yokkiri o.” 10 Yoge nagagerik, “O maan kat nen nit kayeloman an togon, at kake oroti woraka inowe nogo togon, nimbirak kanini ninombake logonet, keele maarogo wo'niren it aap keele maarak inarum menggaarak inowe ame nogome mambinani nagagindak wonogwe me, 11 oonikiya ne ambi paga at nimbirak ninabi eebe inom, alom inom, alitak kogo nogogurik, wonogwe me, 12 aap tawe Iberani mendek aap keele maarak inarum menggaarak inowe ndegengge menggerak ninom wonage nogo, enggaanom ninabi kogogurak nogo mbininggo mbareegu, ninalitak lombok eebe eeriyak nogo yo'niragagerak o. 13 At nen wone yo'niragagerak nogo ndak-ndak a'me lik togon aret eeppinanege logonet, an neyabu eeke nagagim aret nobaane'me mippanege, ndi, at oroti woraka inowe nogo eyo paga tugunogo pege, eereegindak o,” yinuk, yoreegerak. 14 Yoge mbareegi, at Pirawun nogo nen Yutup wumbi woraawak nduk, yonggo nappege mbareegi, keele maarak me nen mbet-mbet wumbi wogo mbareegwa, at Yutup nogo amboro mbangge, ayum alik mendek yikkolage, eeke nagagerik, Pirawun owagam wagagerak. 15 Wage mbareegi, at Pirawun nogo nen Yutup yoge logonet, “An nabi ambi kagarak kwe, it aap ambi nen, Wone eebe yi aret kagandak o, yinuk, mbininogo yo'nega'lek iinok, kat perak, Inabi kogwe iinok, eebe aret yorage menggerak o, yogwe naruk konengge nagarik, wiigigirak o.” 16 Yoge mbareegi, at Yutup nen, “Kat kabi kagandak nogo ti, an nen yokkirigin ta lek o. Ata, at Ala nen perak, wone eebe aret kiniki tayok togon yokkiruwak o.” 17 Yoge mbareegi, at Pirawun nogo nen Yutup yoge logonet, “An nabi kage logonet, neebe niyo Nin aa'nggi paga mi'ndak wonage me, 18 tapi ineebe 7 inamok ambik ineeruwak mili obeelom mban niyo inikime nen wundi wogo nagaarik, yi aa'nggi paga iri'ngga mbanogo nenet nugwi iigirak o. 19 Ti'nuk, tapi alik ineebe 7 inamborowak ko aago inaga'lu kunik abu maluk o Metit yime togoti abu iigulik mendek nogo wundi wogo nagaarik, 20 it inagabolo obeelom inamok ambik aa'nduk wundi wagaarak nogo tigitogon nunggwi iigirak o. 21 Tapi inamborowak ko aago inaga'lu abu maluk nogo nen tapi inamok ambik nogo tigitogon nenggaarak kwe, inamok aga'lek initok inamborowak ko aago aa'nduk wonagaarak togop nogo aret wonogwe iige nagarik, neenik agarak o. 22 Ti'nuk, nabi ambi kage logonet, mbato ero ambit nen anggen li eerak abu obeelom 7 yugu kage nagarik, 23 ti'nuk, mbato alik 7 kuli ayo wake nagaarik, anggen lik anggen lek yegerak me, o wiya oonegen wundi wage menggim pa'nggwe nen warit wage logonet, mondok teebat eerogo pegerak negen kagarak o. 24 Nogo kage neegak, it anggen lik anggen lek yugu nogo nen it anggen abe 7 yugu nogo nunggwi iigirak o. An nabi togop kage nagarik, it aap inabi kogwe iinok, eebe yoraga nogo abok aret mbininogo yoragarak kwe, Kabi eebe yi aret kagandak o, yinuk, ambi mondok yo'nirulik aret o,” yoreegerak. 25 Yoge mbareegi, at Yutup nen Pirawun nogo yoge logonet, “Kat kabi mbere'ndak kagandak kwe, wone alom ambit aret o. Wone yi ti, Ala nen peebi eeriyak nogo aret yokkegerak o. 26 Tapi ineeruwak obeelom ineebe 7 kagandak ti inom, mbato 7 yugu anggen li eerak abu obeelom kagandak ti inom, ti wone eebe ambiret tahun 7 paga eeriyak aret kagandak o. 27 Ndi, tapi inamborowak ko aago abu maluk ineebe 7 peebi wundi wogwe iigendak nogo inom, mbato anggen lik anggen lek 7 yugu o wiya oonegen wundi wage menggim pa'nggwe nen warit wage logonet, mondok teebat eerogo pegerak negen kagandak ti, tahun 7 paga mbi noogelo ariyak aret kagandak o. 28 Kabi kagandak nogo ti, Ala nen peebi eeriyak nogo aret yokkegerak o, yinuk, an nen yokkigirak nogo ti, ti eeriyak aret mba'nuk yokkigirak o. 29 Yogondak o Metit yime tahun 7 paga mbi put aremenggerak kagak, nenet nogo logomonggoorik, 30-31 ndi, tahun 7 ambi ari wage paga perak, mbi noogelo nggwok arigin o. Mbi noogelo nggwok alik negen age logonet, nggween mbuk age, mbi-mbiingga ero mondok lek age, aremenggerak kagak, mbi-mbiingga aa'nduk ambik kogo logomenggaarak nogo, inami arugun o. 32 Kabi ambit nogo mban ne mbere kagandak ti, Ala nen mondok abet aret eeriyak koonogo pegerak me, eeriyak nogo panggo ari kenok, kagandak o. 33 Togop aret me, o Metit yime arum logowak nduk, kat nen aap ambi iniki warak lombok yi eeriyak ndi eeriyak op koongga kenok, kwaarogo mippu o. 34-35 Ndi, tahun 7 mbato put age eyom paga, it aakumi o Metit yime abok aret mbato yum 5 paga yonggokwi iinok, yum 4 paga yonggolemenggaarak nogo nunggo logonet, yum ambit kenok wonok aakumi inawi tini lombok nen kuwak eerogo pi wogwe iinok, arum logowak nduk, aap leenogo mippiyet o. 36 It mbato warogo mambi woramenggaarak nogo ti, tahun 7 peebi ambi ari wage paga, o Metit yime mbi noogelo nggwok age logonet, aakumi mbi abu nen kambit nogwe iyo, inake pipuk eerogo pogo logowak nduk, yagi o,” yinuk, yoreegerak. Yutup o Metit mendek inowe wonagagerak wone 37 At Yutup nen wone koonogo Pirawun yoreegerak nogo at Pirawun inom, at awuri eyabu eerit nogo menggaarak mendek inom, abok nen, “Yi abet aret yigi o,” yogo nogogwaarik, 38 Pirawun nen ari logonet, “O yime aap ambi at Ala Aberiniki imbirak kunik wonage yogobi ambi wonage lek aret kogwe me,” 39 ari nagagerik, Yutup yoge logonet, “At Ala nen yi eeriyak wone paganogo yokkegerak me, kat yi eeriyak ndi eeriyak wone abok aret keenu kiniki warak kat pogom ambi wonage abu lek aret me, 40 o yi an mban unde minggirak kwe, kat nimbirak ndak-ndak negen logonet, name o nggwok abe wurik yime eeko menggaarak abok aret unde logonok nduk, mippagage neenok, it aakumi an napuri o Metit mendek yime abok aret kat koone ari keenok, E o, yinuk, eeko logogun o,” yoreegerak. 41-42 Yoge nagagerik, at Pirawun nogo nen mberaarenggen paga amburu cap eekak eenggi paga yirik wonagagerak nogo nggoorogo at Yutup eenggi paga yippege, mbogoyum aap inendagembogut kenok yirik menggaarak nogo yippege, iinggen mbuti emas mendek at enggaanok me yirik nogo nggoorogo yippege, eeke nagagerik, yoge logonet, “Yi yippagagi nogo ti, kat o Metit yime abok aret unde logonok nduk, eeki o.” 43 Yoge nagagerik, nggweendo aap inendagembogut kenok nugu menggaarak ore ambi paga Yutup wonok nawak nduk, yoge mbareegi, wonok nage kagak, aap nggwok nogwe iinok, wogoren nega nogo nen inaa'nduk inoone nggwok paga, “Aap endagembogut wage me, alut ee'nip o,” agan nogo mbareegwa, at Pirawun nen Yutup o Metit unde logowak nduk mippereegerak yelok kogogwaarak. 44 Ti eeko mbareegwa, at Pirawun nen Yutup yoge logonet, “An nendagembogut Pirawun aret kwe, it aakumi o Metit menggaarak abok aret yi eeriyak ndi eeriyak kenok, kat yokki'nuk mban eeko logowak o.” 45 Yoge nagagerik, at Pirawun nogo nen Yutup endage alik Tapanat-Paaneya toongge, ndi, akwe kolaawak nduk, aap kugi unde Potipera awi Keliyopolit mendek apuluk kolaga endage Atanat nogo wogoge, eereegerak. Ti eeke mbareegi, at Yutup nen o Metit nogome enegen mbangganet nagagerak. 46 At Yutup nen o Metit endagembogut Pirawun ake yabu iyaalok wareneegerak nogo ti, ndarak kagak, tahun 30 awo eeke paga wareneegerak. Ndi, yabu eebe eerikit nduk, Pirawun wonage me nen wundi nanuk, o Metit nogome enegen mbangganet nage logonet, 47 tahun 7 paga o nogome mbi mondok put age logonet, yi mendek ndi mendek anggen yugu tela-tela wambit nage kage nagagerik, 48 tahun 7 paga o Metit mbi put agagerak nogo mbato aakumi inawoore'nggam lombok yarak nogo at Yutup nen kuwak eerogo inawi tini lombok nogome mambit nage nagagerak. 49 Kuwak eerogo mambereegerak nogo ti, mbini kale'ngga niyo aa'nggi paga ambik wonage me lingginiyak meek nogo kokwak age mbareegi, “Lingginiyak meek o,” yinuk, puk agagerak. 50 Ndi, mbi noogelo tahun 7 paga ariyak nogo awo ari waga'lek kagak, at kugi unde awi On mendek endage Potipera apuluk Yutup akwe Atanat nogo nen Yutup obaane'me aagalogwe wologwe mbere ndaganabeegerak. 51 Ndaganake mbareegi, at Yutup nen ari logonet, “An nagalo-nogoba inom, nowe-nawot inom, an aaninggin kage nagagirak inom, nogoba Ala nen nomari agago paneegerak me,” yinuk, aput manggu ti endage Manate toongge, 52 ndi, “An andi-pandi ee'nako menggam o yime logonet, naput yi ndakirak me,” yinuk, apuluk peebi ndareegerak nogo endage Eparayim aret toongge, eereegerak. 53 O Metit nogome tahun 7 paga mbi ambik nonggo nogogwaarak nogo lek age mbareegi, 54 at Yutup nen yereegerak ndak-ndak tahun 7 paga mbi noogelo agagerak. Yi awi ndi awi mbi noogelo nggwok agagerak me, nengga'lek iigak kwe, o Metit nogome perak, kuwak eerak me, inambi nonggo nogogwaarak. 55 It aakumi Metit mendek nogome mbi noorak lek age mbareegi, “Pirawun wo'niraawak,” yinuk, owagam nagak eekwi iinok, at Pirawun nogo nen it yorage logonet, “Kit Yutup wonage me mban nogo logomonggotik, at nen yokkirage kenok mban eeko logonip o,” yorage nagagerak. 56 Mbi noogelo nogo yi awi ndi awi abok aret arit nage kagak, o Metit nogome mbi abu nen abu meek aganabit nage mbareegi, at Yutup nen mbato warak mambit nagagerak nogo it aakumi Metit mendek onggo kunogo nenet nogo logowak nduk, tu paarogo pit nagagerak. 57 Yi awi ndi awi abok aret mbi noogelo mondok iya lombok agagerak me, it aakumi yi awi ndi awi nen inawu ko'nok o Metit Yutup wonage me mban inambi kunggola wogo nogogwaarak. |
LAI 2009
Indonesian Bible Society