Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -

Ndawi 89 - Ala Wone Peenok Peebi Mbanak


Ala nen Ndawut abuwa mban mbarit nage nagagerak wone Aap Etaraki mendek endage Etan nen ndawi yi aret pereegerak.

1 Kaliku ALA ninabuwa nen Kiniki kunik ee'ninabit wage menggendak nogo, Ndawi paga mondok-mondok tiyangge, Yo'niraga'ndak li'luk eeppinanege menggendak nogo, Ninapuri-ninombowologwe nda'narit wundi wogwe nogo, Noone paga yoranet nage, Eeke logogin o.

2 Kat aakumi inabuwa nen kiniki kunik aganake nogo, lek ageelik mondok-mondok aret aganake, Yo'niraga'ndak li'luk eeppinanege nogo, mbogut nu'lek menggi kwak eeppinanege, Eeke menggendak nogo An yorage logogin o.

3-4 Kat nen ari logonet, “Aap an nen leenogo pereegirak nogo, Wone nimbirak abuk nggaruk togon koonogo pege, Ndi, an nayeloman Ndawut nogo yoge logonet, Kat kobaane'me kombowologwe nda'narit wundi wogwe, Kat wone lengganogo yorage menggenom mondok-mondok nu'lek wonage, Eeke logowak nduk koonogo pigin o, yoge, Eereegirak o,” Yinuk, yereegindak.

5 Kaliku ALA wae. Kat iya tit eeke menggendak nogo, it mbogut nen, “Wi!” yinuk, pi wakkakwi, It kapuri alik leenak kuwak aago inenggela'me Kat liirogon eeppiinet nage menggendak nogo, Kendage tiyappagagwi, Eeko menggaarak o.

6 It mbogut abu'me o oolo ya'i menggaarak nogo, Kaliku ALA kimbirak ndak-ndak ambi ta wonage mbaken? It mbogut paga wonogo menggaarak kunduk, Kaliku ALA kinom ndak-ndak ambi ta wonage mbaken?

7 It kapuri alik leenak kuwak aago nen kat kayuk ambik wukwi, Kenaagan-ambokan wonogwe nogo nen iya kombakwi kwe, Kat keenok, “Mondok iya,” yinuk, Inagabiti lombok kombakwi, Eeko menggaarak o.

8 Komaawi Lombok Menggendak Kaliku Ala wae. Kat ndak-ndak ambi ta wonage? Kaliku ALA wae. Kat mondok iya me, Yoraga'ndak li'luk eeppiiga aret wonage, Eeke menggendak o.

9 Yi laut ngguk-lagap eerogo wumbi wage nogo, Kat aret unde wonage, Niyo kole yenggenak kilaarak-mogonik eeke nogo, Kat nen abolok lek eerogo pege, Eeke menggendak o.

10 Aap inooke menggi kwak, Waalo kole endage Arakap nogo aan lebenogo punuk wake, Keenggi omaawi paga kawim nogo mugogo mappiige, Eereegindak o.

11 Mbogut inom, nggween inom, kat aret unde wake, O nggween yi alom kwippege, Yi mendek ndi mendek nggween paga wonage yi, Abok aret wakkage, Eereegindak o.

12 O omarip paga pa'nggwe inom, o ame pa'nggwe inom, ti, Kat nen aret wakkagagindak me, Kendage kunggwi iinok, puut Tabot inom, Keromon inom, Inale'nggen nen ndawi wako menggaarak o.

13 Kat kobaak omaawi ambik aret wonage, Keenggi kunduk omaawi alik negen wonage, Keenggi abe'nggan nggorek lombok wonage, Eerak aret agaarik o.

14 Obeelom eeppiinet nage, a'me nggelok eeke, Eeke menggendak nogo Kat wone lengganogo yorage menggenom ti paga panggonak kagak, Aakumi inabuwa nen iniki kunik aganake, Yoraga'ndak li'luk eeppiinet nage, Eeke menggendak kabok nogo Aa'nduk wiganinuk nage kagak ambo'me wage menggendak o.

15 Kaliku ALA wae. It aakumi kalut eeko logonet, Inale'nggen nen ndawi lubuk yogwe, Kenggaawak abinak paga eerit nugwi, Eekwi nogo Inale'nggen aret logogun o.

16 Inale'nggen nen kanep tenok-mbenok yogwe iigak, Kubondendok nen nok oonikiya ari nage, Kat abe koonak mban eeke menggendak nogo, Mbininggwi iigak iniki eya ogwe, Eeko menggaarak o.

17 Aap inomaawi paga inendage tiyak yogwe ti, kat eeppiige menggendak paga aret o. Ndi, nit ninomaawi ambik monggoorak nogo ti, Kat ninabuwa mbake menggendak paga age menggerak o.

18 Ninanggeemu kwak mulunogo pinanega ti, Kat Kaliku ALA aret o. Ninowe endagembogut nogo ti, Kikak Nakeelik Alik Leenak Iterali inogoba kat aret o.

19 Ne ambi paga kat Ala nen It aap inabinggaanggo paga yorage, It kat koone liirogon yoraga nogo yorage, Eeke logonet, Yoragagindak nogo yi o. “Aap wim eeka wakaa'ngget ambi omaawi eeppege, Aakumi inenggela'me nen aap tawe ambi endage tiyanak logowak nduk miirogo pege,

20 An nayeloman Ndawut aret kwaarogo punuk, Amburu an unde minggirak nogo oba kilirogo mippege, Eereegirak me,

21 An neenggi omaawi paga at pipporogo wonage, Nobaak nggorek paga eyak wapporogo wonage, Eeke logogin me,

22 At inom wim mbanak ambi nen, “An karum wonage onggo wo'niri mok o,” yinuk, yogwi, It aap maluk mendek ambi nen at tebenogo pugwi, Eeko logogun mondok lek aret o.

23 Enegen kagak inom ogoorugun nogo aan lebenogo piige, It aap at ineebi ombarugun nogo inoorogo piige,

24 At eeppuurak yoriminggirak nogo liirogon aret eeppege, At abuwa mba'nuk, eeppege, Eeke logogin me, An nendage kunogo punuk eerit nage kagak At endage nggwok aret arigin o.

25 At eenggi paga yi kole yenggenak unde logowak nduk eeppege, Ndi, eenggi abe'nggan paga yi niyo ndi niyo nage nogo unde logowak nduk eeppege, Eerigin o.

26 At oone nggwok paga an yo'nege logonet, “Nogoba Ala nayugum lunik kwak Nagap ndaka kat aret o,” yinuk, yo'nirigin o.

27 An naput manggu ndarak negen eerogo pege, O nggween paga yime aap inendagembogut tebenak iigak, At endage mondok tiyappege,

28 An at abuwa nen niniki kunik eeke nogo, lek aga'lek mondok-mondok wonage, Wone nimbirak nggaruk togon koonogo pereegirak nogo Mbeyok yaga'lek a'me aret eeppege,

29 At obaane'me ombowologwe nda'narit nawak nduk eeppege, Mbogut lek ageelik wonage menggi kwak, At wone lengganogo yorage menggim mondok logowak nduk eerogo pege, Eerigin o.

30 Togop eerigin kwe, at apuri-ombowologwe nogo nen Noone yugu liiru mbanak nogo munogo mbo pugwi, Eeko logorak wone koonogo pereegirak nogo Mugurok nogwe lek tayoppugwi,

31 Wone lengganogo yoragagirak nogo lalenogo pugwi, Wone, Yogop ee'nu ndogop ee'nu, yoragagirak nogo Eeka'lek mbo pugwi, Eekwi iinok perak,

32 Noone taganemenggaarak onggo yawi paga inooke, Inomaluk onggo ya'mbiran nggora eerogo piige, Eerigin o.

33 Togop eerigin kwe, At abuwa mbake minggirak nogo mbo pege, Wone yoriminggirak nogo li'luk eeppega'lek tayoppege, Eerigin mondok lek aret o.

34 Wone at nimbirak koonogo pigirak lalenogo pege, Noone paga, Yogop eeppagagin o, yogirak nogo Eeppega'lek alik yoge, Eerigin lek o.

35-37 At Ndawut obaane'me Ombowologwe mondok-mondok ndaganabit wundi nage, Oonegen lek aga'lek wonage menggi kwak, Wone lengganogo yorage menggim mondok aret wonage, Ndugwi enggela'me nen enegen liirogon wogonaka tut nogo Lek aga'lek awo wonage kagak At wone lengganogo yorage menggim mondok nu'lek wonage, Eerigin o, yinuk, An kikak nakeelik nalik leenak nendage kumbatinuk, Ndawut pilit pugunogo yorigin lek abet aret eerigin, Wone kumbuk mbaneegirak ti aret me, Ambinom yigin lek o,” yinuk, Yereegindak nogo ti aret o.

38 Togop aret yereegindak kwe, Kat nen aap amburu kilirogo mippereegindak nogo mbo pege, Keebi ombake nagandik, kenegen lambek kage, Kanini lombok ombake,

39 Kayeloman kimbirak wone koonogo pereegindak nogo, “Lek aret aga o,” yinuk, ari, Enggare-nggare yippereegindak nogo nggoorogo, liirubu paga mbo pege,

40 At agota paga pak wurik nogo langgunogo pege, Kumaa'nari nagak yugum pak wurogo pereegim nogo yigirik-noonom eerogo pege, Eekendak o.

41 Togop eerak wonage kenok, it aakumi abok nen Tu ti paga nogo logonet, amendek ko'nok nogwe, Aakumi at enaagan-ambokan wonogwe nogo nen, “Yi eerogo pegerak, kayik a!” Yinuk, agi'ndok kambit nogwe, Eeko agaarik o.

42 At inom ogoorak wonogwe nogo inendage tiyak yuwak nduk inomaawi eerogo piige, At inom wim mbanak nogo nen Inale'nggen mbako logowak nduk eeppiige,

43 At awooluwak engget tugunogo pege, At wim eeke kagak, inom aga'lek mbo pege,

44 Obaanggi-obaangge li'luk ee'nuk nege kagak Aakumi, “Wi!” yinuk, pi wakwi nogo Oba nggorok togon eerogo pege, At wone lengganogo yorage menggim tiyanak wonage nogo Nggween paga tebenogo pege,

45 At tawe nggorek logukwak Nda'nagagerak koorok panggonogo pi wage, Enggali mban eebe paga luurik logowak nduk eeppege, Eekendak o.

46 Kaliku ALA wae. Kat kumaarak mban wonage keegak, ne mande ari nagin o? Kanini kani kunik negen eerogo pinanege keegak, Ne mande arigin o?

47 An neenik wonage ti, Ne ambit liingge lek age nogo abeke logot o. Yi aap ndi aap abok aret We aanom warogo ogobakkigirogo piyareegindak me, ia!

48 Aap ta nen kanggeelik eenik mban wonage, Ndi, aap ta nen aakumi kambunuk nogo menggam nen agap ndakkolage, Eeriyak mbakop? Lek aret o!

49 Nogoba o. Yoraga'ndak ndak-ndak eeppiige menggendak nogo aa'nduk Ndawut eeppege logonet, “An mondok kabuwa mbake logogin o,” Yinuk, kumbuk mbaneegindak nogo nonggop aga o?

50 Nogoba o. Aakumi nen an kayeloman nonggop negen miyuk-meya eerogo panggaarak nogo liippiige, Aakumi inanebunu lombok nen, “Kayik a!” yinuk, Nonggoti eerogo nagi'ndok kanggwi iigak, Noone onggo yaga'lek lambek wonagarak nogo maloppanege,

51 Ndi, Kaliku ALA wae. It ninom wim mbanak nen meek eerogo panugwi nogo ti, Kat amburu eerogo mippaneegindak yi awi ndi awi niyok pit nage neegak, Eeppanegaarak nogo abeke, Eeke logot o.

52 Kaliku ALA kendage Mondok-mondok tiyanak aret logowak o. Abet aret yagi o. Abet aret yagi o.

Lean sinn:



Sanasan