Nappiigak 7 - Ala Wone Peenok Peebi MbanakTepanut nen yoragagerak wone 1 Ti'nuk, at Ala unde inowe nggwok nogo nen Tepanut yoge logonet, “Aap wone yagaarak ti, kat abet aret yagandak ya?” Yoge mbareegi, 2 at Tepanut nogo nen, “Nogobamini inom, noreewi inom, kinaruk logonip o. Ninombo Abarakam o Karan waga'lek logonet, awo o Metopotamiya wonage me, at mondok tiyanak menggerak Ala nogo nikka wage nagagerik, Abarakam yoge logonet, 3 Kanggween inom, kowe-kawot inom, teppiige logomenggendik, kat logowam ambi titikkege neenok, time aret nanu o, yoreegerak. 4 Yoge mbareegi, at Abarakam nogo aakumi o Katarim iname nogome mbo punuk, o Karan puk ari wagagerak. Puk ari wagagerak wonage me, ogoba kambeegerak. Kangge mbareegi, yogondak nit wonogwe me yime Ala nen aret nappi wagagerak. 5 Nappi wagagerak wonage me, at Ala nen Abarakam unde logowak nduk nggween ambi mbanege, we mbuuriluk mbanak ambi kolaawak nduk wogoge, eerulik aret kwe, at apurilogwe abu lek iigak, yoge logonet, Nggween yi, kat inom, kat paga wiganak inom, unde logomunggup o, yinuk, wone abuk nggaruk togon yoreegerak. 6 Yoge nagagerik, Ala nen ambinom yoreegerak nogo yi aret. Kat kombowologwe nogo, o aakumi inambik iname time aap nggiru negen nugwi me, it inayeloman eeppiinok, aaninggin-paaninggin inoba piigak mban eekwi iigak, tahun 400 arigin o. 7 Togop eerugun kwe, it aakumi kat kombowologwe inayeloman eeginabemenggaarak nogo, an nen maluk eeppiige neenok, inambik iname nogome nen wundi wogo logomenggaarik, o yime woraanuk logonet, an nalut ee'nako logogun o, yinuk, Ala nen Abarakam yoreegerak. 8 Yoge nagagerik, Abarakam Ala imbirak wone abuk nggaruk togon mbaneegwaarak nogo aberak logowak nduk, inagabolo mbanggo logorak wone nogo yoreegerak. Yoreegerak paga Itak aret nda'nage mbareegi, nogo 7 yippunuk, ko'lu agabolo mbaneegerak. Ti'nuk, peebi Itak nen Yakup ndake, ndi, at Yakup nen nit ninombomini 12 nogo ndaganake, eereegwaarak. 9 Nit ninombomini nen yogo logonet, Ninogoba nen ninawuluk Yutup mban obeelom eeppege yi, Nineebi a! yinuk, it Metit mendek inayeloman aruwak nduk, onggo nggerenggo mbareegwa, o Metit wonok nogogwaarak. Wonok nogo mbareegwa, o time Ala imbirak wonage me, 10 aaninggin-paaninggin kage nogo Ala nen lek eerogo pege, ndi, at Yutup nogo aap o Metit endagembogut Pirawun enggaanom paga obeelom eerit nage kagak, Wulaga yi, iniki warak lombok o, yinuk, Pirawun ale'nggen mbaruwak nduk, yeenggwaage, eeke kenok, at Pirawun nen o Metit unde wonage, ndi, at awi abe nggwok wurik nogo arum wonage, eeke logowak nduk mippereegerak. 11 Mippereegerak wonage me, o Metit yi awi ndi awi time inom, o Kanan inom, mbi noogelo nen ineebenuwak ko eerogo piinet nage mbareegi, it aap ninombomini nogo nen mbi kwaareegwaarak mendek, abu lek mbareegi, 12 at Yakup nogo o Metit gandum wonage aruk konembege nagagerik, at apuri nit ninombomini nogo nappiyareegerak. 13 Ti'nuk, peebi ne ambi paga nappiyareegerak nogo mbareegwa, Yutup nogo nen, Kinawot nogo an aret o, yinuk, owewologwe ineenu eeppiige mbareegi, Pirawun nogo kunduk, At Yutup owe-awot yi aret iigi, mbareegerak. 14 Ti eeko nogogwaarik, Yutup nen at ogoba Yakup inom, at aaganapuri abok ineebe 75 aret me, Wogonabi nanip o, yinuk, nappiya wagagerak. 15 Nappiya wagagerak nogo wogo nogogwaarik, at Yakup aaganapuri inom o Metit aret nogogwaarak time logonet, at inom, ninombomini inom, kambit nogogwaarak. 16 Kambit nogogwaarak nogo inowak wonok, o Tikem wogo nogogwaarik, aap o Tikem mendek ambi endage Kemot apuri inando nenaarak Abarakam wu paga onggo pereegim nogome mambiya wogogwaarak. 17 Ti'nuk, Ala nen Abarakam wone abuk nggaruk togon yoreegerak nogo eeriyak eyom koorok panggo yi wage kagak, nit ninombomini nogo o Metit time logonet, ambik wigannogogwaarak. 18 Wigannarit nogwe iigak, inowe endagembogut alik ambi Yutup eeke nagagerak nogo eenggo'lek kagak, o Metit time mi'nagagerak. 19 Mi'nage nagagerik, ninombomini inambokan lagangge logonet, ale-pale eeginake, Elege nda'nogwe iinok, kambuwak nduk, endekem mbo piigak eeko logonu o, yinuk, yorage, eeke nagagerak. 20 Eerit nage ti eyom paga Muta nda'nage mbareegi, wulaga nogo abu amuni mbanak ndarak kogo nogogwaarik, ogoba ame kere'nage kagak tut kenagan penembunuk, 21 endekem kumaappi nogogwaarak me, kwe ndugum Pirawun apuluk nogo nen kwaakkage nagagerik, An naagaluk aret eekkola o, yinuk, ame pi nage nagagerik, tawe eekkolagagerak o. 22 Wulaga nogo tawe age logonet, it Metit mendek iniki warak logonet eeko menggaarak abok aret mamunggolagagerak me, oone ari kenok iya mbakwi, eerit nage kenok, Wi, ugwi, eeko nogogwaarak. 23 At nda'nagagerak kagak, tahun 40 eeke mbareegi, Nowe-nawot Iterali mendek nenegen iya naakit o, mba'nuk, 24 iya nage nagagerik, time wonage logonet, aap Metit mendek ambi nen at Muta awot ambi we ugun wake kage nagagerik, ili wagangge logonet, at Metit mendek nogo mondok wareegerak. 25 At iniki mbake logonet, Ala nen noreewi inagap ndariyak nduk nappani wagaarak nombarugun ilik? mbareegerak kwe, togop mbaka'lek aret wonogogwaarak. 26 Nogo ambi yippunuk, ko'lu nen at awuri Iterali mendek mbere yawi pugwi enegen iige nagagerik, ogoorinake logonet, Nawuri o. Kit kimbirak nore-kore aret kwe, nano nduk yawi wat-wat yogo ogotik o? yinuk, yorage mbareegi, 27 it yawi pugwi nogo ambi nen at Muta pelenogo nappunuk, yoge logonet, Kat ninarum logonet, nit eekwi amburu mbangge logorak, ta nen mippagagerak me, ari agandik o? 28 Kat kobit aap Metit mendek wakendak nogo kwak, an noorikit nduk wage nagandik, ari agandik a? 29 Yoge nogo aruk konengge nagagerik, o Metit mbo punuk, o Miriyan kole nagagerak. Kole nage nagagerik, aap nggiru kwak time logonet, apuri mbere ndaganabeegerak. 30 Nogome logonet, tahun 40 aret eereegerak. Eeke nagagerik, ne ambi paga karume puut Tinayi nogome wonage me, eyoongga alokwi paga kani omoonuk wunuk ari enggela'me malayikat mendek ambi nikka wagagerak. 31 At Muta nen kani omoonuk wunuk ari nogo kage nagagerik, Ia! Nano nen eeke kaamun? yinuk, pekkaakit nduk panggo yi nage mbareegi, ninogoba Ala oone ari logonet, 32 Kat kombomini Abarakam inom, Itak inom, Yakup inom, inogoba Ala nogo an aret o, yoge at Muta nogo aruk konengge nagagerik, agabiti nen aganak nuk ari logonet, enegen pekkoorak agabiti nen puk agagerak. 33 Puk age mbareegi, ninogoba Ala nen, Kat wonage me taati nggween magame aret me, kiyogogut keele piinogo pu o. 34 An napuri o Metit wonogwe nogo inoorit nogwe nenegen iige, yagan warit nugu logonet inoone yogwe nogo naruk konengge, eeke minggirak me, wondet eerogo piyaakit nduk wambi wagi o. Kat o Metit nappagage me, aret nak o, yinuk, yoreegerak o. 35 Ninarum logonet, nit eekwi amburu mbangge logorak, ta nen mippagarak o? yinuk, Nineebi, yogo nogogwaarak nogo ti, at Muta aret. It Iterali inowe inarum logonet, inagap ndaruwak nduk eyoongga alokwi paga kani wunuk ari me malayikat nen yoreegerak paga Ala nen nappi wagagerak nogo ti, at Muta aret o. 36 At nogo, ninombomini o Metit nogome nen wogoren wundi wage logonet, o Metit nen, yi yenggenak Merah ambet paga nen, karume time nen, eerubok mendek eeke, ineenu ariyak inagabiti warak mendek eeke, eerit wage kagak, tahun 40 eereegerak. 37 Ala nen yoge kagak yoraga kit mendek ambi an kwak nappi woraagin o, yinuk, it Iterali mendek yoragagerak nogo ti, Muta mban aret. 38 O karume it Iterali kuwak aago inenggela'me wonagagerak inom, it ninombomini o karume time inom nege nagagerak inom, puut Tinayi paga malayikat nen wone yoreegerak nogo inom, ndi, yoge mbareegi, nit yo'nirage logowak nduk Ala wone mondok logorak wone waganeegerak inom, ti, at Muta mban aret o. 39 Togop aret kwe, ninombomini nogo nen, At yo'nirage nogo koneniyak nineebi o, yinuk, mbo pogo nogogwaarik, iniyok paga o Metit noorak iniki aberak mban logonet, 40 at Karun yogwi, At o Metit nen wo'niren wagaarak Muta nogo, nggeeme nagaarak nineenggo'lek me, nit wo'niren nege logowak nduk, ninagugiwak ambi ogobakkigi'niret o, yoreegwaarak. 41 Yogo mbareegwa, tapi aagaluk ngguunok ogut ogobakkigirogo punuk, aanggo wako logonet, it ineenggi paga ogobakkigireegwaarak nogo ayuk wukwi, ale'nggen nen inik-inik eekwi, eereegwaarak. 42 Eeko mbareegwa, at Ala iniki koonogo punuk, oonegen inom, tut inom, laaluguragan inom, mbogut paga menggerak mendek abok aret, alut eeko logowak nduk mbo piyareegerak. Ti eereegwaarak nogo ti, Ala nen yorage kagak yoraga nen yogo logonet, It Iterali mendek ti, o karume wogoren wage logonet, Tahun 40 eeke kagak, nake inaanggumi warogo wo'nugwi, Anggen yigirik nake pugwi, Ee'nip o, Yinuk, yorage nagagirak ya? 43 Lek kwe, inagugiwak ogut ineenggi paga ogobakkigireegwaarak kugi inowe Molok nogo inom, Laaluguragan ayuk wukwi kugi Erepan inom, Tiyappit wonok nugwi iyareegirak me, An nen wogoren o Mbaben kagak nda time mbo piya nagin o, yinuk, yereegwaarak liiru mbaneegwaarak nogo ndak-ndak aret munogo nappiyareegwaarak. 44 Ala ninom wonage mbako logorak awi ooliya wuruwak nduk, Ala nen, Ogut wakkagak kenegen kagandak nogo ndak-ndak wu'nu o, yinuk, Muta yoreegerak nogo, ndak-ndak wuppunuk, ninombomini o karume wonok nugu logonet, ya wukak nda wukak eerit nugu nogogwaarak. 45 Ti'nuk, ooliya wurik nogo nit ninogobamini unde ogo nogogwaarik, aap Yotuwa it inom Ala nen aap endekem mendek mugogo wumbiyareegim nogome tebenggo'net unggwi wogo logonet, wurik nogo wonok pi unggwogogwaarak awo wonage kagak at Ndawut endagembogut mippereegwaarak. 46 Mippogo mbareegwa, at Ndawut eerit nage paga Ala ale'nggen oba pege nagagerak me Ndawut nen ari logonet, Yakup ogoba Ala logowam o wurikit o, yinuk, yereegerak kwe, 47 at wurulik, Talomo nen aret Ala awi wureegerak. 48 Ala awi wureegerak kwe, at Tiyanak Lombok Menggerak nogo, aakumi inawi wurik me wonageelik o. Ala nen yorage kagak yoraga ambi nen yorage logonet, 49 Ninogoba Ala nen, Mbogut paga ti, an noone lengganogo yorage minggim aret o. Ndi, nggween paga ti, nabu'me piige minggim aret. An nawi nonggop negen wuriyak nduk yogo ogotik? Ndi, an namborowak koongge logorak, nggeeme o? 50 Yi mendek ndi mendek ogobakkigirik yi ti, an nen mban ogobakkigireegirak nogo lek a? yinuk, yereegerak yoragagerak nogo ndak-ndak, aakumi inawi wurik me wonageelik o. 51 Kinogogumbuk kiniki omaawi logonet, Ala oone konengga'lek kit aret. Kinombomini Ala oone taganggo nogogwa kwak, Aberiniki oone taganggwi kit aret o. 52 Kit kinombomini nen Ala yorage kagak yoraga nogo piyak-payak eeginako logolik ambi ta mbakop? Lek aret o. It aa'nduk lombok Ala yorage kagak yoraga nen, At maluk eekeelik iniki abe koonak menggerak nogo woraagin o, yinuk, abok paganogo yorogo nogogwaarak nogo inooko nogogwaarak. Ndi, yogondak kit nen mban aret at eebe onggo nggerembunuk wakotak o! 53 Ala yereegerak Muta nen liiru mbaneegerak nogo it malayikat nen aret yokkira wogogwaarak waganeegutak kwe, eeka'lek monggotak kit aret o,” yinuk, yoragagerak. Tepanut yugum paga wareegwaarak wone 54 Yoragagerak it wone amburu mbangga nogo inaruk konenggo nogogwaarik, inanini wu agan nage logonet, inambe mam kambumbunuk wonogwe iigak, 55 at Tepanut nogo Aberiniki inikime mondok liinik logonet, ena mbogut paga ni'nage nagagerik, Ala abu tiyanak Yetut imbirak wonogwe iyareegerak. Iige nagagerik, 56 yorage logonet, “Kinigen nigiyaanip o. Mbogut keyaakerak enggela'me aap aret nda'nagagerak nogo Ala eenggi abe'nggan mi'ndak wonage kagi o,” yoragagerak. 57 Yorage mbareegi, it nogo nen inoone nggwok aret ya-mba yogo logonet, inaruk nakko'nok, abok aret kok piga nogo nogogwaarik, 58 o kota endekem niigogo wumbunuk, yugum paga toguurit wareegwaarak. It inoone at oba lenggeneegwaarak nogo nen inambogoyum endekem mendek nggoorogo aap tawe ambi endage Tawulut nogo wogogo nogogwaarik, 59 yugum paga toguurit-tagaarit warit unggwogwe iigak, at Tepanut nogo nen, “Nogoba Yetut wae, an niniki wamen o,” 60 yinuk, endobanggun yindumbunuk oone nggwok paga ari logonet, “It maluk eekwi yi, onggo eeppiyoorak mage o. Teppiyet o, nogoba!” yinuk, yoge nagagerik, kambeegerak. |
LAI 2009
Indonesian Bible Society