Lukas 15 - ALLAH ANE WENW KET MEKE WAROGO WOKNINAKHIKHE WENEYesus nen domba nalageikhe meke oba lisogon yogeisasikhe wene ( Matius 18:12-14 ) 1 Itithogon yogeisasikhesik, yabokane iniki ageikhe baga, it ap pemerintah hasik uang kino iluk natogokharek meke men, weak hagakharek meke emenogo men, inebe doalegat Yesus ane inasuk holuogoluk, oba wagoukha. 2 Itithogon wagoukha meke re, it ap Farisi meke men, it ap Allah ane holal waganek iteerek meke men, inileken 'birisalok inane kurlu-kurlu ekhe dogolik, men isukha, “Ap yi nen akhuni weak hagariogei meke woginakherethek hipiri inom opakimo nekharek iti, nayuk e!” iluk isukhama nen, 3 at Yesus nen wene oba lisogonat men yogeisasikhe, 4 “Ap hit meke ageikhe adomba 100 oba werekma nen, opakiat ageikhe nalaga halok he, 99 eranogo o limo 'bisalok nen, opakiat nalasigin meke iti here'isigidek motok herarik-pugurik nekhe lagarethek nen arat herakhekherek etnogo dek a? 5 Itithogon arat heratluk akla arleken akhalok ut oba holanhogo wolok, 6 oe agot men, akhuni aperek inai ukul opakimo meke men, tha'bokhogonat waisalok nen, An nako nalaga meke etnogo arat herakhalok wagei iti nen, ninakla arleken akhauwok o, iluk yogeisekherek etnogo dek a? 7 Iti hak, akhuni inebe 99 meke iti nen, An weak ageikhe hagakhi etnogo nen, nobabut hebelasigin nogo? Dek o, iluk inobabut hebelasusak dek nen, it pogot oba welageikharek meke iti inakla arleken akhagun dek o. Meke re, it akhuni weak hagakharek meke opakiat ageikhe nen obabut hebelhe halok, it pogot oba welageikharek meke iti inakla arleken kogat akhagun o, iluk yokhisigi,” iluk yogeisasikhe. “He ageikhe nen uang sen meke nalageikhe meke herakhikhe,” iluk oba lisogon yogeisasikhe wene 8 Itithogon yogeisasikhesik nen, wene ageikhe men yogeisasikhe. “He ageikhe uang sen meke ebe 10 hago werekma opakiat ageikhe nalaga halok he, here'isigidek isagal yibatdiluk, umake amumuleke motok ula'iluk karelhe dogolik, arat herakhekherek etnogo dek? 9 Itithogon arat herakhalok nen, humi, at aksumi men, inai sili opakimo welageikharek meke men, waisugunem natogorlogo wagunem nen, Nauang sen meke nalaga meke arat herakhigi iti nen, nit tha'bokhogonat ninakla arleken akhauwok o, iluk yogeisekherek etnogo dek? 10 Iti hak, akhuni weak hagakharek meke opakiat ageikhe obabut hebelhe halok he, it malaikat Allah nen yoko la'isa agarek meke emenogo inakla arleken kogat akhagun o, iluk eberogonat yokhisigi,” iluk yogeisasikhe. “Ap ageikhe a'but nalageikhe meke apuke wageikhe,” iluk oba lisogon yogeisasikhe wene 11 Itithogon yogeisasikhesik nen, wene ageikhe men yogeisasikhe, “Ap ageikhe a'buri ap inebe pere welagoukha. 12 Meke re, ap elabo meke nen opase yogokhe dogolik, men yogokhikhe, Nopase! Hat watlasumo hiki 'biluk woknesusak meke yogotak woknom o, iluk yogokhikhemo at inopase etnogo nen, at ameke yabokane supurogo wogeisausak meke tak-takhogon tha'bokhogonat a'buri ipisak supurogo wogeisasikhe. 13 Itithogon supurisasikhemo, a'but elabo meke etnogo iki ageikhe inom welageidek, yi meke ti meke, at ageikhe meke motok tha'bokhogon oko waganhe lageikhesik auang horlalok nen, o walegat etoma lageikhe. Lageikhesik etoma dogolik, akla ebekhidegat, we yugunat hagarik nekhe dogolik, auang emenogo motok thirlik-pirlikhogon hagakhikhe. 14 Motok thirlik-pirlikhogon hagarogo 'biluk werekma, o emenogola hipiri motok no kok ageikhemo nen, ap etnogo hipiri abu weak ageikhe. 15 Hipiri abu weak ageikhemo nen, ap etnogo akla nen, Ap aierek meke ageikhe ayabu hagakhunem napiri melaknekhe dogoak nen iluk, oba ligin, iluk lageikhe. Lageikhemo, ap aierek etnogo nen o limo ako therogo dogoagaluk la'isikhe. 16 La'isikhemo etoma dogolik at akla nen, Nelabut asuak nen iluk, hipiri asin yibilik wam nekerek meke iti neke dogole e, iluk apasikhe mekeat, akhuni aperek nen wogokhe lagoukha motok dek nen 17 itithogon werlegat dogolik obabut hebelatluk, Eiye! An nopase etnogo aila atuaneke ayabu hagakharek meke emenogo inebe doalegat hipiri doalegat titurogon 'bigik nasi korlegat, an yi anek he, hipiri abu nen watlasigin higi! 18 Halok he, an yabokane yoma nen nopase oba lalok nen, men yogosigin, Nopase! At Allah pogot oba meke iti men, hat men, hinil damelogo weak motok hagakhi o. 19 Itithogon weak hagakhirikmo iti nen, hat nen, Yi an na'but, iluk yabokane yoknesusak motok erlok dek o. At he, hat hatuaneke mekeat 'banusak o, iluk yogosi ligin, iluk akla apasikhe. 20 Itithogon akla apalok, o welageikhemo etnogo here'isalok nen, opase etnogo oba wisigiluk aban uki ageidek werek korlek, at opase etnogo nen walegat ileken lakhalok etaiken aborlok iluk, pirlirli lageikhesik nen, obakha hurlukhogon ape tharluk heagei wakhikhe. 21 Itithogon hagakhikhemo, at a'but etnogo nen, men yogokhikhe, Nopase! An he, at Allah pogot oba meke etnogo men, hat men, hinil damelogo weak hagakhi o. Itithogon hagakhirikmo nen, Yi an na'but, iluk yabokane yoknesusak motok erlok dek o, iluk yogokhikhe. 22 Itithogon yogokhikhe mekeat he, at opase etnogo nen atuaneke meke emenogo waisasikhesik men yogeisasikhe, Lalok su hano meke etnogo wolok ibat i'bi ageik, thekan hano meke ikimo i'bigik, sepatu isokma i'bigik, ibat hagatni o. 23 Itithogon hagatdiluk nen, sapi eak utholik hano meke etnogo waganogo, at hasik ninakla arleken akhekhe dogolik, arini warogo isasuok o. 24 An na'but yi watlaga apogo meke iluk atluk waga yi! Motok nalaga mekeat, yabokane herakhogo yi, iluk, inakla arleken motok akhasukha. 25 Itithogon hagakhe korlek eranogoat, at oe etnogo yabumo welageikhesik wageikhe hak, gitar wakhe dogolik etai wakhunem inane asuk holhikhe. 26 Holhikhesik nen, opase atuaneke meke emenogo opakiat ageikhe waikhikhemo wageikhesik men yogokhikhe, Inane uma etoma nikithogon hagariogei, iluk, hinok waganhikhemo, 27 at atuaneke meke etnogo nen, Dek o! Hagot etnogo wagama o. At ebe oba u dek hano motok wagama nen, hopase ako sapi eak utholik hano meke etnogo wakhesik hagariogei o, iluk itithogon isikhemo, 28 at ap makusa meke etnogo akla aga dageiluk nen, aila ukusak akla motok puk ageikhesik werekma, opase etnogo oba dukhi ageikhesik nen, ane erogat, Uki lu o, iluk yogokhikhe. 29 Yogokhikhemo a'but etnogo nen opase yogokhe dogolik, men isikhe, Hasuk holin. An he, yi tahun ti tahun hat hobasik hayabu motok kogat hagakherek o. Itithogon hagakhe dogolik, hat nen, Yigithogon hagatno, tigithogon hagatno, iluk yoknekhetek meke etnogo ageikhe na'it igidegat hagakherek meke re, sapi eak opakiat ageikhe an nagarlak lak ninom ninakla arleken akhekhe dogolik isago noagaluk woknikhidegat. 30 Meke re, hat ha'but ithi humi yugunat ha'isilik nekhe dogolik hat watlasumo hiki 'biluk iteerek meke asusak meke wogokhen meke etnogo motok thirlik-pirlikhogon here'isalok waga meke anek he, sapi eak utholik hano meke etnogo warogo arini isakhen yi re! Iluk yogokhikhemo 31 at opase etnogo nen, Na'but e! Hat nipisak welagorek meke yi re, an nameke yi meke ti meke tha'bokhogonat hat mekeat o. 32 Meke re, hat hagot yi watlaga apogo meke iluk atluk waga o. Nalaga meke herakhogo o, iti nen, ninakla arleken akhekhe dogolik, hagasusak mekeat hagakhe lago, iluk yogokhikhe,” iluk Yesus nen yogeisasikhe. |
LAI @1990
Indonesian Bible Society