Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -

YESAYA 30 - Allah Wene Fano Wene Hupla Inane


Wene Mesir mene hinom watigip mene andi re alomarogo iluk isikhe wene

1 Tuhan nen ikhi logolik, ”Afuni Yehuda mene ferinarek welagaikharek inap andi nen An nane oak sagali'lagwi mene andi re inebe alomat lakhoago. Iren he An nen hilingisigin iluk anggigirek mene omanogo hilingiti'lek he it inendawimo nen anggaluk hilingitik, nen iren An nendawimo angga lek hak mene omanogo inom inane misik seberogo ma'luk he inenggi amusu figik, hilingiri'lagwi andiba re it inaweak he kabok-kabogengge andogorogo liafi logolik werek andi.

2 An nen wene oan sikhiphogo yagaisigi'lek kwelek he it o Mesir lili'lagwi. Laluk iren Mesir a'ma fetninarek logouwageluk he raja Mesir mene nen lebetnisoagen iluk kinori'lagwi.

3 Oba nen raja Mesir mene andi nen he it ina'makwe kwanirogo hilingfisigik, nen Mesir a'ma fetninarek logouwageluk hilingiri'lagwi mene a'nogo sugwit fisigik, igin o.

4 Yehuda mene nen yonggongge lakfisogoin mene omanogo kota Zoan inom Hanes inom, o Mesir oba andoma kwi logoin oba nen,

5 iren inunggulenu hilingisu elo'lek meneba inendawinggen tibet fagama re afuni mondogaren inenggali asugun. Iren helogoin engge andi re fano mene inom nen lebetninabuageluk mene inom helogoin he lek oba nen, we li'norinafarek mene hogoin o,” ikhe.

6 Tuhan nen wam higit mene abel selatan fikhit weregengge andoma faget he yi'nogo uageluk ikhe, ”Ap yonggo lakfisagarek mene andoma nen keledai inom, unta inom amboloba re inangge yi mene ti mene inagaiyekhogo iluk wogisagarek mene omanogo liak fuluk waluk he o inailorekwe inom, nen kisu aik palinaferekwe inom singa werekwe inom, nen kisu racun mene werekwe inom naga agerabul werek mene werekwe inom, andoma logoin o. Laga logolik he hinagaiyekhogo iluk mene andoma re iren inunggulenu it leberisa elo'lek mene andoma inoba wogisa logoin.

7 Mesir en lebetninabugun iluk andi re we alomarogo. Andi faget he Mesir andi re An nen, Naga namel-mel lek mene iluk enu salogo fesigi,” iluk ikhe.


It afuni inunggulenu ekhe nen hologo hilingiti logogun lek iluk isikhe wene

8 Allah nen an mimingnafi logolik he, againafuri nen weak hilingitarek mene andi hundik-handik eberek mondok werek mene faget buku misik ekheba palogo fein o, iluk mimingnafe.

9 It andi re inunggulenu Allah ane sagalugun mene inagaiyek logolik he, ineranhogo wene lalinafik, Allah nen yagaisikherek mene furogo holhi'lek hilingitik, agarek inap.

10 Iren ap nabi inoba ikhi logolik he, ”Hinambe te'me'ni! Hiren nit ninoba wene eberogo wene andoma yaganisa fuk, oba nen he niren ninamolo anggogorek mene andoma nek holhi logogun. Nit he we yugunat mene ebeti logouwogen he herak ninobagani o.

11 Kwe amukwe nen hinale'ma hela lani, hiren Allah Israel mene Amu Enogo welagarek mene andiba nit ninafekwe sagal-pagalhugu lego,” iluk ikhi logogun.

12 Andi faget he Allah Israel mene amu enogo welagarek mene a'nogo nen he yi'nogo ikhe, ”Hiren An nane ninabit iluk herak fisaluk hinenggi omameba sebelinarek werek mene inom, ineranhogo wene lalinafu mene inom, hinendawirogo logolik hilingitu welagep.

13 Andiba re hiren weak mondok hilingiti lagep andi. Hit he o leget esiale uanhogo liabe'ma po'lima nen halet erik a'ma fikhit pikherek hakhogo hilingik welagep. Hit he ferekhogo aremnogoat wolelenggenhogo hinoasigin.

14 Hit he iwak tangge mene halokhogo lagarek hak halik-halokhogo hilinglasugun, ma re mondogat haloget higik lagain engge andoma mene ekhe elemesak oba endu nonggwalharek oba nen endu enggen earogo wanhu aple ogo, athe i kebi yenggelek oba nen hinakhigik wanhu aple ogore, mondogat elo'lek asigin o,” ikhe.

15 Tuhan Omame Mondok Hokho mene, Israel mene ineisena Allah amu enogo werek mene a'nogo ane againafuri inoba yagaisikhi logolik, ”Weak hilingiti lagep mene herakfuluk inendawinggen hebelogo hambuget haluk logogun halok he An nen hit hinagap telhinabigin o. Hit hinendawinggen fanoba An noba tibet fuluk logogun halok he, hit hinoba An nen hinomamet hinobagagin o,” ikhe oba nen he hiren he ninabit iluk hilingiti lagep!

16 Hit he selei mene inenggimo nen hinangge kuda ba heise weak-weak longgo ugun mene a'nogo faget enek yi'nogo hilingisugun-ti'nogo hilingisugun iluk lenggalhu mondok welagep. Andi re fano! Eberogo nen hit hobuk uwaregat logoin! Hiren wenggel hikhi logolik he hit hinangge kuda andi re eisok a'ne weak lili'logo anggikhi lagep oba nen he, it ekhe nen mukhinarek logoin mene andi re ineisok a'ne mondok weak mene nen mukhinarek logoin o.

17 Hit hinaselei mene misik ekhe nen mukhisugungge faget he, hit hinebe seribu mene heise longgo ugun, nen hinaselei mene inebe fuaben mene faget he hit hinebe mondogat heise longgo ugun aro. Hit hinebe esa hokhorogo omanogoba nen he we e misik bendera telogo fogoin mene a'nogo nek punu tukse'ma legoma andoma telik logogin.

18 A'nogo hilingitu kwelek oba nen Tuhan nen endawi hundik hilinginaferek mene a'nogo hit hinoba inuk hisagain iluk nenangot hisikhi logolik werek. Hit endawi hundik hilinghinabigiluk fik-fouksek logolik werek. Andi re At Tuhan he ebe Allah tiphogo mondok hilingiterek mene hilingi'mo re, ap At oba inendawinggen tibet fuluk logogun mene re inagaiyekhogo logouwago.


Allah nen At againafuri hobuk fanorinabigin wene

19 Yago, hit o Yerusalem welagep mene yoma re, hiren hundik-handik le aga logou fugo. Tuhan he inelagaik isikherek mene hilingi'mo re, hiren lebetninabin iluk yagasugun halok he Aren weak-weagat lebethinabigin werego.

20 Tuhan nen hit yanggul hinabigiluk he enggin meneba hinobabut pali'lago. Oba nen At ebe re hit hinom horokhogo were'ma re, hit At hinom werek aple a'nogo hinelu ari'lago.

21 Hiren ebekwe herak fisaluk taganhogo wulibi logoin oba nen, hinambotkwe nen yagahisikhi logolik, ”Ebekwe re yi o, yiba lani,” iluk yagahisikhi logogin.

22 Hit hinanggembu emas meneba elalegengge inom perak meneba misikwe mulelogo hilingik engge inom andoma weagen hugisagarek hakhogo hiren hugisouwogeluk he, hinane yi'nogo ikhi logolik hugisugu nogo, ”An welagiba ya nen hela lan!” iluk ugu nogo.

23 Hiren awingge enggen feik fol-fugunem he, ebe fulelhik, enggen hokho-pokhorogo itik, enggen ebe hokhorogoat palhik, hilingiti logobagaigeluk he At Tuhan nen meiso lakhinobagai waga logogin. Hit hinanggo faget ogore engga o lei mondok lia-fiare'ma andoma fouget hinobagakhi logogin.

24 hinanggo sapi ai mene inom, keledai inom hineabumo kweang mogolhu mene omanogo inamburu nunggu mene ogore it inobaget mondok ebe mene nek enogo fisikhi logoginat.

25 O hinenggi ekhe hinaselei mene inaleget fak wurogo liabek mene omanogo haningisogo kwelakfisaluk inebe inoasugun sambul andem oba re, punu-punukwe andoma inom, tom-tom andoma inom ebe lombogen i endep-endebagai elesi wilibisogo lakfei wesigin.

26 Tugi re mo yaterek hakhogo selegerati logogin, nen mo re nisambul yaterek mene re we harek oba nen he andem sambul he inenggi wenagaisogo sabiroba mene misik seberogo hak selek mondok hokho mene hilingik logogin. Andi mondogat hilinglasigin andi re Tuhan nen At againafuri mene inoatikhe mene omanogo inoumo yelfisigik, fano hilinginafik, igin sambul andi hilinglasigin.


Allah nen Asyur mene unggum wogisagain isikhe wene

27 Tuhan Omame inom, Mondok Lego welagarek mene a'nogo inom, o yatma nen weinamet fei wagarek. Endu inom, endu so'le inom oba re At a'mage lagaikherek mene a'nogo weinamet fikherek. Nen it inom ane ugunem he, At Ane nen he endu nen nunggunem hakhogo ninggerek.

28 Aren sogoi tak laga logoin iluk mimingitunem he, i fu waga logolik hetok-hetok inalonggop huli asi lagagunem yi mene ti mene felelengerik wagarek hak waga logogin. Aren yi afuni ti afuni inunggulenu lombok welagaikharek mene leget fisigik, iren wene weak mene hilingisuogeluk ayo wurogo fagarek mene omanogo sugit fisigik igin.

29 Oba nen he hit Allah againafuri mene re linggene hokho meneba fogerati logolik, hubanggo wuni watarek hakhogo hinagaiyegeti logolik wuni wati logogun. Hit he afuni nen inanggilukhogo pinggong seruling oba futhilik lagunem he, uluk-uluk Tuhan Israel mene inalong palinaferek mene a'nogo awi wuri'mo andoma lagaikharek mene nen hilingitarek hak hilingiti logogun.

30 Tuhan nen ane mondok omame mene a'nogo holuageluk hilingfoumo re afuni inebe lombogen elalinhogo ugunem holhi logogun, At anini re endu nen o hali ninggerek hak hilingiti logolik he, meiso hokho mene inom, meiso sogenggen es mene inom, sogoi sielu mene inom lakfei wesumo re, mondok elo'lekhogo hilingitunem hogoin.

31 Afuni Asyur mene re Tuhan ane hol haluk he youk logoin, nen it inoba unggum enggin mene wogisugunem hogoinat.

32 It a'nogo hilingfisamo enggin-fenggin hugu werek kwelek, it Tuhan againafuri mene omanogo re waruk gendang ane tololangetik, kecapi ane kongetik, ikhi logolik inagaiyegeti logogun. At Allah amu nenat afuni Asyur mene inom weim yabigin.

33 O attagenat raja Asyur mene ebe noligin oba re foukhogo fesikhemo werek. Obalik andi re eil uanhogo ma'limaba hilingi'mo elonggo wogole'ma re noligin mene eilem warogo liagaisogo fikhemo werek. Tuhan nen At onggwarek set meneba futhamo re i eil mep mene enu belerang meneba fisagaisogo kwelakfoumo re amulok kulunghogo uan-horok lagagin.

Lean sinn:



Sanasan