MARKUS 13 - Allah Wene Fano Wene Hupla InaneAllah awi wurik afuni ekhe nen mondogat meisalugun o, iluk isikhe wene ( Mat. 24:1-2 ; Luk. 21:5-6 ) 1 Wene a'nogo yagaisasikhesik, at Yesus Allah awi wuri'mo nen wulifikhemo, at agoromi ane wanhi lagaukwa mene omanogo ekhe nen he, mel yagatikhe: ”Egi! Noe nailo e. O helep fano meneba fano mondok wurik oma yethan!” iluk fogeratikhe. 2 Fogeratunem, at Yesus nen he, mel yagatikhe: ”O hokhondek wurik aroma yethikhi lagen a? Helep oba lou'louk wurik yoma ekhe hebisigi'lek mondogat meisa'langgukhogo lakfisagain o,” iluk yagatikhe. ”Attak-attak he yi'nogo weaget hinabugun,” iluk yagaisasikhe wene ( Mat. 24:3-14 ; Luk. 21:7-19 ) 3 Wene a'nogo yagaisikhi lagaikhesik he, at Yesus Allah awi wurik i aik elikwe wulifukwasik, punu Zaitun oba lagasukwasik inebe andoma hu'lagaukwa. Hu'lagaukwasik he, Petrus inom, Yohanes inom, Yakobus inom, Andreas inom, Yesus inom inalegat logolik, at Yesus oba wene ekhe heinok wanhukwa. 4 Heinok wanhi logolik he, mel yagatukwa: ”Noe. Wene yaganisegen a'nogo re, mera nen hilinglagasigin? Ebe hilinglasigiluk ugu kwelek he, ki mene tak hilinglagunem nit ninendawinggen wenggelasigin? Wene furogo yaganisan o,” iluk heinok wanhukwa. 5 Heinok wanhukwama, at Yesus nen he mel yagaisasikhe: ”Afuni nen lalhinabinogo iluk he hinobabut hebelogo logoni o. 6 Afuni inebe hokhorogo nenat inenu an nenu mene salogo yi'nogo yagahisilik wesugun: At wesigin isukwa a'nogo an nebe wagi yi aro, iluk inane eberogo mene hak afuni hokhorogo lalinabik wesugun. 7 A'nogo hilinglagu kwelek, weim horogat yafunem inane hinesanggo holhik, yatma yafunem inabok holhik, ikhi logolik he, hinendawinggen abolok ugubo. A'nogo hilinglasigin meneat he, o wurep oba hilinglasigin mene andi oan aro. 8 Yi afuni ti afuni inunggulenu lombok weim kagalhik, ugun. Weim kagalhunem he o yi awi ti awi lugul langet higik, sumburu ouwak agik, igin meneat he, andi re, hemi omalik taginabuogeluk inambot heinet watarek andi hak, attagat hogoin he andi aro. 9 A'nogo hikhi logolik, hit he, hinobabut hebelogo logoino. Afuni ekhe nen he hinenggi hele warogo ap kaindegen hinanema wanuageluk wokhinarek lagik, o afuni Yahudi mene samban agarek oba nen yei hinoatik, ugun o. A'nogo imbik he, it yi Yesus agoromi iluk, it ap pemerintah mene kaindek inom, inenupogot inom, wene hinoba fouwageluk inelokhoma menhinobagaumo, andi sambul fanoasuak he an hilingitunem hineilenggen niikhi lagep mene fakhogo yagaisogoin o. 10 Mene re, wene fano wene yi, yi afuni ti afuni inunggulenu lombok yagaisilik lagep halok he, wurep oba arat hilinglasigin o. 11 Hit hinenggi hele warogo wene inoba figik, kotik, agarek oba wokhinarek lagunem hiren he, An nen wene onggo ninggi'nogo igin, iluk hinendawinggen fitubo. Wene onggo hit hendawimo nen kagalogo ugun lego. We Allah Areagun nen, yi'nogo ini o, iluk andi sambul yagahisagain meneat yagaisogoin o. 12 Nen agailak ekhe nen he, onggwarek agailak wasuageluk waluk wagik, eisena nen he amlogo wasuageluk waluk wagik, inagainafuri nen he ineisena, inagaisa inoasuageluk inabok palhik, ugun aro. 13 Nen, afuni mondogaren an nenu imbik, hit he at agoromi iluk hinebe inabit mondok hilinghinobagagun o. Meneat he, sa nen afe morogo logogin halok he, o wurep oba Allah nen ebe teligin o,” iluk yagaisasikhe. Mondok weak hogoin mene faget, yagaisasikhe wene ( Mat. 24:15-28 ; Luk. 21:20-24 ) 14 Wene a'nogo yagaisasikhesik he, ekhe mel yagaisasikhe: ”Hiren lisu palek yi re, enu salhi logolik fanorogo futfikhi logoino o. Afuni yi enggin ti enggi inoba fagain mene andi o wesa logogin oba kwi wesimbik mendek werek halok he, afuni o Yudea tongge werek mene andoma heise pugulogo tom ebene lagauwago. 15 Heise lagauwogeluk halok, afuni ekhe o tum oba lagaluk logombik, inambotkwe pi wesimbigen, inangge yi mene ti mene oloba werek mene hela kwigi'lek pikhirat lagauwago. 16 Nen, it ekhe yabukwe nen inambotkwe oloba inasu wani wagi'lek heise pikhirat lagauwago. 17 A'nogo lagakhi logolik it hemi ineagwi ina'ma mene inom, ineagwi ket tago oan eilak wogisili'lagwi mene inom, andoma re weak hogoin andi nen he, eigo! Nendawilage. 18 Hit heise lagagun sambul andire o weak oba lagegep hanogoluk samban ikhi logoino o. 19 O andi sambul weagat asigin andi re, attak Allah nen yi mene ti mene elalhikhe andi nen pikhit, o yogondak ya huli re, weak hokho andi hangge ekhe hilinglagi'lek mene, we misigam andi nek hilinglasimbik, hobuk ekhe hilinglasigin lego. 20 Weak hilinglasigin andi, nineisena Allah Enupogoren he: Huli yi huli araro, iluk igi'lek kamo ilepma re, afuni mondogat felelenghogo telinafi'lek weagat a'lep. Mene re afuni Allah nen wenaginafikhe mene halok, it faget enek he, Yogo. Weak arat hegebo, iluk ane huli wasigin werego. 21 Nen, weak a'nogo hilinglagu kwelek, it ekhe nen he: Kristus a'nogo yi waga yi hani, igik, it ekhe nen he: Kristus a'nogo a'li waga a'li yethani, igik, ugunem hit hinendawimo nen he eberogoat iluk anggagubo. 22 It afuni ekhe ineranenat ikhi logolik he, Kristus a'nogo nebe an aro, igik, nen, it ekhe nen he, Allah ane yagaisigirek mene re an aro, igik, i wesugun o. Wesimbik he, ”Afuni Allah nen wenaginafikhe mene omanogo lalinabugun hea? Lek hea,” iluk lalinabuogeluk he inane eberogoat anggoageluk elalin hilingisu lek mene hilingirik wesugun o. 23 Wene andi oan hilinglagi'lek werek kwelek husumbi tak yagahisigi andi hinebe hebelogo logoino o,” iluk yagaisasikhe. ”An abat ta'lasi wagagi a'nogo, hobuk wesigiluk ugu kwelek, yi'nogo hilinglasigin,” iluk yagaisasikhe wene ( Mat. 24:29-31 ; Luk. 21:25-28 ) 24 At Yesus nen a'nogo yagaisasikhesik he, ekhe mel yagaisasikhe: ”Weak hokhorogo hogoin andi mondogat hamo nen, hobuk he, o mo mum agik, tugi yati'lek kamo igik, 25 hesagal pogoroba nen lologo pi wagik, it pogoroba inomame hokho welagaikharek mene andi Allah nen inabologet higik, igin o. 26 Andi sambul he, an abat ta'lasi wagagi a'nogo ineilenggen neambik, hokhorogo fogetnabugun o. 27 Pi waga logolik he, it malaikat Allah nen yonggo pelakfisa wagarek mene omanogo, afuni Allah nen wenaginafikhe mene halok, o po'lima, ma'lima, elikwe, yikwe welagaikharek mene andogerinabuageluk pogot ero-ero yi awi ti awi a'lima lakfisagain o,” iluk yagaisasikhe. Wene e ara oba lirogo yagaisasikhe wene ( Mat. 24:32-35 ; Luk. 21:29-33 ) 28 At Yesus nen a'nogo yagaisasikhesik ekhe mel yagaisasikhe: ”Wene e ara oba lirogo yagahisagain mene yi fut feni o. E ara andi engga lologo pikheresik, hobuk asimit fulelhik, engga sabelhik, ugunem he, hineilenggen haluk hinendawimo nen he: Yogo. O arat hibi asigin higi, iluk hinendawimo futfikhi lagep andi hak, 29 yi'nogo hilinglasigin, iluk yagahisigi a'nogo ebe hilinglagunem, hineilenggen hambik he: Yogo. O wurep oba hilinglasigin a'nogo horogasi waga higi, iluk hinendawimo anggano o. 30 Yi'nogo hilinglasigin ti'nogo hilinglasigin, iluk yagahisigi andi afuni yogondak ya werek mene inebe ekhe lek agi'lek oan werek kwelegat ebe mondogat hilinglasigin o, iluk eberogoat yagahisigi. 31 Pogot inom kweang inom mondogat legasigin meneat he, an nane andi legasigin lego mondogat logogin,” iluk yagaisasikhe. ”Mera hilinglasigin nit mondogat ninonggot andi nen he, hinobabut hebelogo logoino o,” iluk yagaisasikhe wene ( Mat. 24:36-44 ) 32 At Yesus nen a'nogo yagaisasikhesik wene ekhe mel yagaisasikhe: ”Hilinglasigin andi, o yi sambul, jam tiba hilinglasigin iluk, nit mondogat ninonggot enek. It malaikat Allah nen yonggo pelakfisa wagarek mene omanogo inonggorat. Nen an nebe at Allah amlogo meneat he, nonggoraro. We an neisena alegat elu o. 33 Mera hilinglasigin hit hinonggorat andi nen he, hinobabut hebelogo kagalek logoino o. 34 Wene yi emberek higit he, ap ekhe aiba nen o yatma lageluk he, amingmingengge mene aiba kwalogo logouwageluk fisaluk lagarek. Lagaluk, amingmingengge mene omanogo ineabu lombok sumburogo wogisikhi logolik, ”Hat ekhe yi hilingiti logoino. Hat ekhe ti hilingiti logoino. Hat ekhe nawi kweba kagalek welagen mene yi, heilenggen fanorogo logoino,” iluk sumburogo wogisaluk lagarek andi higiraro. 35 Andi hak hit hineilenggen fanorogo logoino, iluk yagahisigi andi, hinoe Enupogot awi eisewerek mene a'nogo ambotkwe wesigin andi mera wesigin. O sebe-sebe wesigin a? Nogo ninobabe le'ma wesigin a. Hup tulem wesigin a? Sue ane ugu kwelek wesigin a. Hit he hinonggoro. 36 O ti sambul wesigin he, hinonggot andi nen, wonogat nogo ugu kwelek hisa wesinogo nen he, 37 hinobabut hebelogo logobagaigeluk, yagahisigi o. Hit yagahisigi mene andi re afuni mondogat inomat yagahisigi o,” iluk yagaisasikhe. |
LAI 2013
Indonesian Bible Society