KELUARAN 28 - Allah Wene Fano Wene Hupla InaneImam inasu faget isikhe wene ( Kel. 39:1-7 ) 1 Wene ekhe yagati logolik he, ”Hat hoe Harun inom at againafuri Nadab Abihu inom, Eleazar Itamar inom wolisaluk he, iren An neilhanem hilingitu mene imam logolik an nobaget yabu hilingiti logouwageluk inamu penogo fisagain. 2 At Harun ebe alonghogo logouwageluk he at asu imam faget mene palino. 3 It ap su kwari'lagwi mene an nen mondogat ineluet fisigi inap andoma wolinabimbik he, at Harun an nobaget enekhogo ebe imam asimbik logolik An nobaget yabu hilingiti logouwakhogo iren asu kwasuageluk yagaisano. 4 Iren he su amik oba sebelek mene enu efod inom, su jubah endakwe laberek mene inom, ebe su inenggi nen selebensek mene inom, ungguloba puksek mene inom, karisilak itu mene inom kwasuageluk yagaisano. Su andoma re hat hoe Harun faget inom at againafuri inobaget inom, iren inebe imam logolik An nobaget hilingiti logouwageluk palugun. 5-6 Su andi kwalhi logolik he, yo eil hak mene inom, eil hal-hali warek mene inom, eil mep mene inom, emas eil hak mene inom, lenan sakhorek mene inom, oba kwalino. A'nogo hilingfuluk he efod faget he, yo lalek meneba alilingge ebene wokfeino. 7 Esanggoma re efod andi omolo fena-fena puget fugu mene faget hele pire mene eisel feino. 8 Ban misik inobakhe pugetu mene re, yo eil sakhorek lalek meneba su kain mene eil pogot hak mene inom, eil hal-hali warek mene inom, eil mep hak mene inom, yo emaseil hak mene inom, yo lenan sakhorek mene inom, oba su efod andi inom eil misik higit asuageluk kwat fogoin. 9-12 Helep delima pire ogo wanimbik he, ap misik mene emas hesesengge wanhu mondok elu mene herasimbik, aren helep andi ebene hun Yakub againafuri aremnogo inenu inebe umur ta'lagaukwa higithogo hesesengge waganogo palogo fouwageluk hera'no. Herasimbik he, helep ekheba inenu 6 en palfeino, nen ekheba 6 enat palfeino. A'nogo hilingfuluk he helep pire aremnogo esanggobenere emas meneba selebenet fuluk he, it inunggulenu 12 nen a'nogo eberek logouwageluk su efod andi a'le inomoloba enegenggerogo iluk kologo feino. A'nogo hilingisugun andiba re at Harun nen it inenu a'nogo omoloba waluk lagunem, An Tuhan nen it inebe faget hundik-handik eberisugu mondok logogin. 13 Emas esanggo fena-fena sebelek mene pire andem werek kwelek he, 14 Rantai emas eil wurik mondok fano meneba pirerogo at ekhe elangek mene emas andi agale hilingisogo esanggo sebelogo fogoin mene hilingi'no,” iluk yagatikhe. Amik sebelek mene faget isikhe wene ( Kel. 39:8-21 ) 15 ”At Imam Agung a'nogo Allah endawimo anggili'logo mene nelu asuageluk hilingiti logolik he, ami'mo sebelek mene faget misik ekhe i'no. Nen amik sebelek mene andi isuogeluk fogoin menere efod su faget hilingik a'nogo higithogo nek hilingfeino. 16 Obabut he unggut hilingisogo 4 en hilingi'mo re, uan fikhit inom horok fikhit inom 22 sentimeter oba hilingfembik he, ebe sirogo sebetfeino. 17 Amik sebelek mene andiba re helep permata mene asiok 4 en oba to'mot fagain. Asiok attak menebare helep delima, topas, baiduri sepah andem meneba to'mot feino. 18 Andi nen asiok pirenek meneba re helep zamrud, nilam, intan inom oba to'mot feino. 19 Asiok henaganek meneba re, helep lazuardi, akhik, kecubung meneba to'mot feino. 20 Asiok enggaminogo nek meneba re helep pirus, yakut, ratna cempaka meneba to'mot feino. Permata nesanggo nen andi re no emas oba puget feino. 21 Helep misik amu tomok he hun Yakub againafuri inebe 12 nen misik mene enu ekhe afuni inunggulenu Israel mene a'nogo eberek logouwageluk hesesengge waganogo feino. 22 Amik sebelogo ugu mene andi faget he rantai emas mondok fano mene hele lambelek pire meneba hilingi'no. 23 Ekhe senggan emas mene pire ikfuluk he amik ma'mungge andi wurep ambol fikhit andoma homak feino. 24 A'nogo hilingfuluk he rantai pire aremnogo re senggan emas pire aremnogoba elelekwe homak fogoin. 25 Hele rantai wurep fena-fena andem he esanggo sebelegengge aremnogoba homak foumore amik sebelek mene andi re no efod a'le omoloba mene a'nogo elokhe fikhit mene inom hundik logogin. 26 Senggan emas pire ekhe ikfuluk he, amik sebelek mene andi wurep a'ma fikhit homakfoumo re elonggo fikhiren he efod andi fakhikhi logogin. 27 Andi mondogat hilingfuluk he emas mene senggan pire ekhe i'no, ik fembik he alinggin yo eil sakho meneba igisogo puksek mene nen amboloba, nen hele efod faget omoloba pire eiselek mene aremnogo nen olokhe fikhit elugun misik warek oba nen a'ma fikhit hakhogo andem hilingfeino. 28 Amik sebelek mene andi lologo pinogoluk he, alinggin ambol oba logouwagaluk senggan amik sebelek mene andi re yo eil hal-hali warek mene senggan efod andi inom hundik logogin. 29 At Harun Allah awi wurik hore'ma a'nogo kwigiluk he, aren afuni inunggulenu Israel mene inenu amik sebelek mene a'nogoba hesesengge waganek mene a'nogo laberaluk kwikhi logogin. Andiba re, An Tuhan nen it nagainafuri andi eberisugu mondok logogin. 30 At Harun An were'ma kwikhi logolik he, Urim inom, Tumim inom, andem amik sebelek mene aremnogoba fikhi logogin. Aren a'nogo andem higit oba hilingiti logolik he, afuni Israel mene inobaget An nendawimo anggikhi lagi aple andi elu asuageluk aren hundik-handik amik sebelek mene andi labeti logogin,” iluk yagatikhe. Su hunogo mene ekhe imam faget kwasugun wene ( Kel. 39:22-31 ) 31 Su jubah efod amboloba labetu mene andi re, yo eil hal-hali warek hangge meneba ugu mene pugeti logogun. 32 Inalonggop ele faget abolok inogoluk he konop inenggi nen seleben sek meneba ninget feino. 33-34 A'ma kwe maserogo alilinggere, e delima enggen mene yo eil hak mene inom, hal-hali warek mene inom, eil mep mene inom kelfuluk he, andoma anggelekwe re emas mene nanggelek-hanggelek walingisogore porogo feino. 35 Su jubah endakwe mene andi re, at Harun yabu imam en hilingitarek mene hilingiti logolik pugeti logogin. At ebe An nelokhoma Nawi wuri'mo hore'ma andoma kwi wagunem inom, andoma nen wulibi lagunem inom, wurepma andi abolok tololang etunem he, at eluk logogin, nen abolok etu le'mare wa'laga logogin. 36 Alilingge emas mondok fano meneba hilingfuluk he ebene hesesengge wokfikhi logolik ane yi'nogo wokfeino, ’Tuhan obaget enekhogo werek,’ iluk wokfeino. 37 Andi wokfembik he, unggul oba poksu kiarek mene yo eil hal-hali warek meneba puget feino. 38 Alilingge emas mene andi re Harun elhaba pukse'ma re, it afuni Israel mene inebe weak hilingi'lugen An nobaget yi mene ti mene fei wagu mene omanogo, An Tuhan nebe nen wanhi logogin. 39 At Harun asu ebema labetu menere yo lenan eil sakhorek meneba igesugun. Nen su kiarek mene unggulmo pugetu mene misik ekhe re yo lenan sakhorek meneba ige'no, nen ban obakhe pugetu menere hinenggi nen lalogo i'no. 40 It Harun amlogomi andoma ogo inalonghogo hilingik logouwageluk he, it inobaget su kemeja inom, inalinggin inom, inunggulmo puksek mene inom, igisogoinat. 41 Ik fuluk he su andoma hare Harun hinom at againafuri inom ikfisano. A'nogo hilingfisamo, iren An nobaget inebe penogo logolik imam asimbik logolik yabu hilingiti logouwagen he e zaitun amusu kweisalogo inebene yugulfisano. 42 A'nogo hilingfisaluk he it inobaget inasu celana horok mene yo lenan sakhorek meneba i'no. Su ebe re afuni nen ha lek mene hanogo iluk inagosilit oba tekhogo palino. 43 Su celana andi re iren An nobaget An nawi sabu sale'ma nen solombon elonggoma omanogo inebe imam mene nek logolik mezbah horokhogo obalik hore'ma andoma kwi lagik, wulibi wagik, hilingiti logolik iti logogun mene. Andiba re, it inagap afuni nen hale'ma andoma weinam agunem wa'laga logogun lek. Wene melalek andi re at Harun inom nen aren tagomangge mene inomen a'nogo nek hilingiti logogun” iluk isikhe. |
LAI 2013
Indonesian Bible Society