IMAMAT 13 - Allah Wene Fano Wene Hupla InaneInebene purak hokho mene hilinginafunem hilingiti logogun wene 1 At Tuhan nen wene melalek yi it Musa inom Harun inom inoba fesikhe. 2 Ap misik mene ekhe agap oba oumo tuk-tugengge inom, purak inom, hul-hulengge oba agunem oumo hokho asuhak halok he, ap andi weak-weak waluk it Harun ambisangma mene imam omanogo inambit waga logogun. 3 Waluk wagunem imam omanogo nen ap a'nogo agap oba oumo werek fikhit a'nogo ineil kwelakhugunemen omosi kuthogo hilingi'mo nen oumo werek oba aremnogo nek he elonggomaat nilik kwikhemo halok he, ap andi ou mondok engginsek anggikhi logogun. A'nogo anggugunem imam en ap yi re yogondak emerek logogin yagati logogun. 4 Oba nen he, agap ourek fikhit a'nogo kut hilingi'mo nen agap fena fikhit oumo werek oba aremnogo we agap oba hak hilingi'mo, oumo hilingik oba andem omosi ogo kutsek lek halok he, ap andi ebe waganogo ale'ma logouwageluk foumo, enggi 7 hari nen logogin. 5 A'nogo foumo were'ma linggene 7 mene a'nogo re it imam en nekhengge kwelakhikhi logogun. Kwelakhugunemen ambi oumo a'nogo ukwalik lagi'lek we nekhema aremnogo nek hilingik were'ma hambik halok he, ap a'nogo nekhengge enggi 7 hari nenat ekhe inom ale'ma logouwageluk yagasugun. 6 Nen linggene sabit mene a'nogo imam en eilenggen kwelakhugunemen, agap oumo werek fikhit a'nogo mondok sayongorogo hilingla'luk ekhema yagauk walik lagi'legengge werek halok he imam en ikhi logolik, at ebe mondok horek werek ikhi logogun. Nen ebeba oumo ou werek mene andi re mondok hokho mene anggikhi logogun lek. Ap andi mondogat a'nogo hilinglagu halok he aren asu sobalaluk ebe pugunhogo fakhikhi logogin. 7 Oba nen he imam omanogo nen ap yi ebe pugunet laga ugunemen, ou a'nogo nekhengge yagauk walhugu halok ap a'nogo nen weak-weak imam were'ma inambit yagaisa waga logogin. 8 A'nogo yagaisa wagunem, imam en ineil kumut hugunemen he eberogo ou a'nogo ebemarek halok he, ap yi ou enggin hokho mene hilingik iluk, ap ebe a'nogoba at ebe emerek logouwak ikhi logogun. 9 Ap ekhe agap oba ou enggin hokho mene hilingik halok he imam omanogo were'ma waluk waga logogun 10 Waluk wagunem imam omanogo nen kwelakhugunemen, ap a'nogo agap oba kurele walogo firi'mo nen, oumo purakhogo omosi kut sek halok he, ap andi ou henanggo mene oba werek iluk anggikhi logogun. 11 Nen ap andi ou enggin mondok hokho mene oba logogin andi nen he, at imam en ap yi emerek logouwak iluk, yagati logogin. Nen, ap andi ou andi mene oba enegat were'ma re at mondok emerek werek kwelek, hebe hale'ma logoin, iluk yagati logogun lek. 12 Nen, imam omanogo nen kwelakhugunemen, ebene tuk-tugengge omanogo unggul oba nen pikhit eisok oba hilingik halok he, 13 nen iren kwelakhugunemen oumo a'nogo mondogat ebene mondogat sagare'ma, nen, agap ebene kut mene hilingik halok he, ap yi mondogat pugunsek mene hilinglaga, ikhi logogun. 14 Oba nen he, nekhengge ou purak mene a'nogo inoba agu halok he imam omanogo nen kwelakhikhi logogun. 15 Kwelakhugunemen andi eberogo purak henanggo halok, ap yi agap oba ou hokho mene were'ma iluk he, at yi emerek logouwak yagati logogun. 16 Oba nen he purak henanggo a'nogo agambut a'luk agap kut agu halok he, ap a'nogo imam were'ma yagaisa waga logogin. 17 A'nogo yagaisa wagunem, oumo purak a'nogo eberogo agambut agama halok ap yi ebe pugunet laga, ikhi logogun. 18 Nen, ap misik ekhe nen at ebeba pot mondok agambut aga mene were'ma nen 19 hobuk a'nogo obalikwe tuk-tugengge unggul kurengge ogo, nen fit-firengge unggul mep sagalek engge ogo, weinam agu halok ap a'nogo nen imam weak-weak yagaisikhi logogin. 20 It imam en kwelakhugunemen, ap a'nogo agap ebene fano werek kwelek, oumo werek oba aremnogo elonggoma nilik kugunem omosibene kut-kurengge hilingik halok, pot a'nogo ero re oumo purak henanggo mene hilingite iluk, ap yi emerek logouwak, yagati logogun. 21 Oba nen he imam omanogo nen kwelakhugunemen omosi oumo werek kwe aremnogo kutsek le'ma nen, agap fena oumo werek oba aremnogo elonggoma nilik kwigi'le'ma nen we elokhe kuthogo hilingik halok, ap a'nogo enggi 7 nen ale'ma logouwageluk yagati logogun. 22 Nen, kurengge tuksek mene omanogo yagauk walhugu halok he ap yi oumo purak henanggo mene oba werek iluk ap a'nogo emerek logouwageluk it imam en yagati logogun. 23 Oba nen he kurengge tuksek mene a'nogo munen lagi'lek, elonggoma nilik kwigi'legat werek halok he, andi re we pot obalik kwe iluk ap andi ebe emerek lek mene ikhi logogun. 24 Ap misik ekhe agap endu nen nunggunem agap endu nen paligin oba aremnogo kuthogo mep sagalogo hilingik halok, 25 it imam en ineilenggen kumuthikhi logogun. Kumut hugunemen agap amu kwe omanogo fanore'ma nen oumo werek oba a'nogo elonggoma nilik kuluk omosi oumo werekwe omanogo inom kuthogo hilingik halok, oumo endu nen nolek mene andi henanggo mene oba asi wagama iluk imam en ap yi emerek logouwak, yagati logogin. 26 Oba nen he esi oumo were'ma andoma kutsek le'ma nen, nen oumo a'nogo elonggoma nilik kwigi'le'ma nen agap fenakwe hilingik hakhogo hilingi'mo nen, we endebengge amulitsek halok, ap andi ale'ma hup enggi 7 nen logouwageluk yagati logogun. 27 Inenggi 7 meneba re imam omanogo nen kwelakhikhi logogun. Kwelakhugunemen tuk-tugengge unggul kurengge omanogo yagauk walik lagu halok he, ap yi ou henanggo mene oba werek, iluk at ebe emerek logouwageluk yagati logogun. 28 Oba nen he, tuk-tugengge unggul kurengge andi ambi munenhi'lek, yagauk walik lagi'legat, elokhe kuthogo hilingik halok andi re, agap oba oumo purak henanggo mene hilingik he fuk, we endu nen palhe iluk ap yi ebe mondok emerek lek mene ikhi logogun. 29 Ap misik ekhe ogo, he misik ekhe ogo, inunggul oba hea, inelagandin oba hea, inoumo asigin halok, 30 imam en ineilenggen kumut hikhi logogun. Nen, kumut hugunemen ap andi agap oumo asigin oba a'nogo elonggoma nilik kwikhe halok inom, esi inom, ambemosi inom ogo mumirogo hethigik lagu halok inom he, ap andi ou henanggo mene oba werek iluk at ebe emerek werek ikhi logogun. 31 Nen, imam en kumut hugunemen ou oumo werek mene andi re agap amukwe omanogo higithogo were'ma elonggoma nilik kwigi'lek, oba nen he, esi ogo, omboro ogo fano ket mene wulife lek halok he, ap andi hup enggi 7 nen ale'ma logouwageluk yagasugun. 32 Nen, inenggi 7 mene andire imam en eil kwelakhaluk oumo a'nogo elonggoma nilik kwigi'lek halok, esi inom, omboro inom oumo werek oba aremnogo mumisarek legengge, agap ogore elonggoma nilik kwigi'lek amukwe omanogo higitsek halok he, 33 ap andi esi inom, omboro inom oumo werek oba aremnogo paliluk at ebe hup enggi 7 nen ale'ma logouwageluk yagati logogun. 34 Inenggi sabit meneba re, it imam en ineilenggen nekhengge kwelakhugunemen oba oumo a'nogo elonggoma nilik kwigi'lek halok, agap oumo werek oba a'nogo ogo silibut higi'lek, we agap amukwe hilingik hakhogo werek halok, ap andi ebe emerek lek mene, iluk yagatunem asu sobalikhi logogin. 35 Oba nen he, at ebe pugunsek iluk yagasumo nen oba ou a'nogo nekhengge yagauk walhu halok, 36 imam en nekhengge ineil kumut hikhi logogun. Kumut hugunemen eberogo ou a'nogo hilingik halok ap yi oba ou were'ma ebe emerek logogin iluk mondok faget fugunem it imam en esi inom, omboro inom kwelakhikhi logogun lek. 37 Oba nen he, it imam en anggikhi logolik oumo yagauk walik lagu lek halok, esi inom, omboro inom ou werek oba aremnogo fanorogo wulifu halok he, 38 ap ekhe a, athe he ekhe a, agap oba tuk-tugengge unggul kurele hilingik halok he, 39 it imam en ap andi ebene ineil kumut hikhi logogun. Kumut hugunemen tuk-tugengge andi elokhe heiselogo hilingik halok he andi re oumo we harek mene oba aga iluk at ebe emerek lek, ikhi logogun. 40-41 Ap mene misik ekhe unggulasili ambot fikhit ogo, elokhe fikhit ogo waganek halok he, unggulasili waganek andi faget emerek u fuk. 42 Oba nen he, unggulasili waganek oba aremnogo tuk-tugengge mep sagalogo hilingik halok he, ap andi ou henanggo oba werek anggikhi logogun. 43 It imam en ap a'nogo agap oba ineil kumut hugunemen eberogo unggul kurengge firik logolik mep sagalek halok, 44 ap andi unggul oba ou henanggo werek, iluk imam en ap yi emerek logouwak, yagati logogun. 45 Ap misik ekhe agap oba ou purak henanggo mene hilingik werek halok he, aren asu tilip higik lagu mene laberaluk, esi ogo enggen isuageluk herak fisugunem pi we'luk elokhe sebelogo a'ma fikhit sali pi wagu halok, ”Emerek mene! Emerek mene,” iluk ane kwerik nikhi logogin. 46 At oba ou andi mene wanhu were'ma andem he, ebe emeregat logolik, o sabu sale'ma nen enda'ma it afuni amu mene were'ma nen eil uanhogoat logogin. Yi mene ti mene fili agu halok hilingiti logogun wene 47-49 Su labetu meneba inom, kain wam domba agap oba kwago mene inom, kain wol meneba kwago mene inom, linen eil sakhorek meneba ugu mene inom, athe yi mene ti mene mondogat agap oba nen kwago mene oba fili agu halok, nen fili agu mene andi elokhe heiselogo hilingik halok ogo, elokhe mep sagalogo hilingik halok ogo, fili mene andi re kulumage fikherek engge hilingi'mo imam inoba inugisa waga logogun. 50 Yi mene ti mene omanogo imam en ineil kwelakhaluk he waganogo ale'ma hup inenggi sabiren logouwageluk fikhi logogun. 51 Fuluk, inenggi sabirengge a'nogo nekhengge ineil kumuthugunemen fili agu mene a'nogo mondok amu meneba inom sagarek halok, yi mene ti mene andi re mondogat emerek mene anggikhi logogun. 52 A'nogo anggaluk imam en fili aga mene andi re mondok saga ugu mene hilingi'mo iluk endu oba leget fisikhi logogun. 53 Oba nen he, imam eil kwelakhugunemen, fili agu mene a'nogo yi mene ti mene omanogoba sagarek lek halok he, 54 aren yi mene ti mene omanogo i sobalogo fuluk hup inenggi 7 nen ale'ma logouwageluk yagaisikhi logogin. 55 A'nogo wela'luk imam en ineil kwelakhugunemen filirogo kulumage fikherek mene andi re mondogat saga igi'lek, elokhe misik munen agi'lek halok, nen yi mene ti mene andoma ogo fili mene andi we elokhe fikhit ogo, ambot fikhit ogo hilingik halok, yi mene ti mene andoma re mondok emerek iluk endu nolhi logogun. 56 Meneat he, ineil kwelakhugunemen, omanogo mene kulumage fikhe mene a'nogo elokhe munenogo seram aga halok he, su yi mene ti mene omanogo nen fili agu fikhit a'nogo re lenegeisogo herak fisikhi logogun. 57 Nen, fili agu mene a'nogo re, nekhengge erotu halok he at onggwarek mene a'nogo nen yi mene ti mene andoma endu nolhi logogun. 58 Nen, yi mene ti mene oba fili agu mene omanogo sobalhunem elokhe terogo lagu halok he, no a'nogo hobuk inenggi pirebaat sobaluk enek he, arat emerek lek mene aga anggikhi logogun. 59 A'nogo su labetu mene inom, kain linen oba kwago mene inom, wol oba selebensek mene inom, yi mene ti mene mondogat agap meneba kwago mene inom, oba emerek mene hea, emerek lek mene hea iluk, peneti logogun mene wene lenggal fisasikhe mene re andi. |
LAI 2013
Indonesian Bible Society