Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -

HAKIM–HAKIM 16 - Allah Wene Fano Wene Hupla Inane


Simson o Gaza nen hilingitikhe wene

1 Linggene misik sambul he Simson o Gaza lagaikhe. Lagaikhesik he, he ekhe yugunat hilingiti lagaikhe mene inom ambi agaukwasik he inom nogo i lagaikhe.

2 A'nogo hilingitikhemo afuni nen he, Simson o andoma werek ugunem afuni o Gaza mene nen inesanggo holhukwasik he o andoma lagaukwasik at ebe wulibinogo iluk o kota leget waganek mene kwe ambe palek oba nen kwi lagaikharek oba andoma hup hundik kagalek welagaukwa. A'nogo logolik inendawimo nen he, ”O mo kwelabi wagu kwelek Simson ebe wasugun,” iluk anggasukwasik he, hup andi sambul iren yi'nogo ti'nogo ekhe hilingiti legengge welagaukwa.

3 Oba nen he, at Simson nogo igi'legengge were'ma nen o mondogat wei isikhe. Nen, o hup enggen tulem aremnogo re, o kota leget waganek mene kwe kwi lagaikharek oba andoma wulibi lagaikhesik he, kwe hilingik mene timuk liabek mene inom, kwe sou ebe inom, kwe kolok inom, abirengge henogo wanhikhesik omoloba harogo waluk o Hebron fena fikhit tom unggul punu ebeba andoma fei lagaikhe.


Simson he Delila inomen hilingiti lagaukwa wene.

4 A'nogo hilingitikhesik at Simson nen he ekhe awi o Sorek Tonggoma mene enu Delila oba endawi nasikhe.

5 A'nogo nasikhemo re, ap Filistin mene inogogwi kaindek inebe fuaben mene he a'nogo ambit lagaukwasik yagati logolik, ”Simson nen he, an yi'nogoba nen nomame agarik hilingiti lagi o. Enggere yi'nogo hilingnabumo nek he nomame lek asu hago, iluk ikhenggere, wene hinago mene andi yagahesuak hogore endawimo kagali lano. A'nogo yagasigin andiba re, niren ebe wasuogeluk he higit senesi wesugun. Haren a'nogo hilingisigin halok he nit ninebe lombogen he uang perak hokho mene 1.100 nen hat wokhesugun,” iluk yagatukwa.

6 Andi isukwama at he Delila nen Simson oba ikhi logolik he, ”Simson, nena meneba hat homame welagen? Nen, hat homame andi lek asuageluk he nena meneba hele homak habu hak? Wene hendawimo hinago welagen mene andi yaganom o,” iluk yagatikhe.

7 Yagatikhemo Simson nen ikhi logolik he, ”An nenggi hele ket mene sabiren wanimbik homak nobagaumo nek he nomame werek mene andi lek a'luk afuni higit asu hago,” iluk yagatikhe.

8-9 Andi isikhemo ap Filistin mene inagagwi omanogo nen he, hele ket mene ebe sabiren oan iring lagi'lek mene wanhukwasik, he Delila wogetukwa. Wogetukwama re, it afuni Filistin mene inebe o ambe ekheba werek kwelek, at he Delila nen he Simson enggi hele 7 nen aremnogoba homak fesikhesik ane hokhoba yagati logolik he, ”Simson! Ap Filistin mene wagaikha, o” iluk isikhe. Andi ugu kwelek aremnogo nek Simson enggimo hele homago welagaikhe mene a'nogo yo lalek endu nen tegeterek hak mondogat libik-lebekhogo lagaikhe. A'nogo hilinglagaikhe andiba re wene Simson nen endawimo hinago were'ma omame welagaikhe mene a'nogo weinam agaikhe lek.

10 A'nogo hilinglagaikhe le'ma re, at Delila nen Simson yagati logolik he, ”Hat mondok heranen an lalnafen. Ma re, yogondak haren eberogo mene fakhogoat yaganom, ninggi'nogo henggi higithogo hele homak hobagau hak?” iluk yagatikhe.

11 Yagatikhemo aren he, ”An nenggi hele homak nabuogeluk halok he, hele ket mene oan homati'lek meneba homaknabumo nek he nomame lek a'luk afuni higit hilinglasu hago,” iluk yagatikhe.

12 Andi isikhemo, ap Filistin mene inebe o ambe ekheba werek kwelek he, at Delila nen hele ket mene ekhe wani lagaikhesik he, Simson enggi hele hamak fesikhe. Homak fesikhesik ane hokhoba ikhi logolik he, ”Simson! Ap Filistin mene wagaikha o,” iluk yagatikhe. Oba nen he at Simson enggi hele homago mene a'nogo afuni nen yo lalek mene tegetarek hak enggimo nen tekhogo lagaikhe.

13 A'nogo tegisasikhemo, he Delila nen Simson oba ikhi logolik he, ”Hat heranen wene an lalnafenma higi. Ti meneba nek he higithogo an hele homaknabu hago iluk yaganomo,” iluk yagatikhe. Andi yagatikhemo Simson nen he, ”An nesinggen sabiren oba keralek mene oma seberogo hele homak fuluk he, e su kain kwatarek meneba homak foumo nek he, an nomame lega'luk afuni higit hilinglasu hago,” iluk yagatikhe.

14 Andi isikhemo at Delila nen Simson nogouwageluk hilingfesikhesik esi sabiren keralek welagikhe mene aremnogo mangorogo re, e su kain itarek meneba puget fesikhe. A'nogo hilingfuluk ane hokhoba re, ”Simson! Ap Filistin mene wagaikha o,” iluk isikhemo, at Simson menlagaikhesik esi lit hugunemen he, e su kain itarek meneba puget fesikhe mene a'nogoba nen lisogo wagaikhe.

15 A'nogo hilinglagaikhemo at he Delila nen he, ”Hat endawimo re amurogo hilingik logoligen he, hambeba nen enek he, An hat hoba nendawi hundik hilingik welagi, iluk ikhi lagen a'nogo heranhogo yaganeti lagen higi. Haren hane henagan oba lalnafi logolik, an he ti meneba nen nomame hokho mene welagi, iluk he yogondak ya huli nen ogo senggerogo yaganeti lagen lek omari,” iluk yagatikhe.

16 Yagatikhesik he, yi sambul ti sambul hundik-hundik he Delila a'nogo neneik yabati logolik Simson oba limamit falhu welagaikhemo re, Simson nen he Delila ane holhu aplere obanunu aga lagaikhe.

17 A'nogo hilingiti lagaikhesigen he, hobuk enek he wene endawimo hinago welagaikhe mene a'nogo fakhogo yagati logolik he, ”An nebe Allah onggwarek faget logogin iluk, ta'lagagi huli nen he ap nazir mene welagimo re nesi ekhe palnafarek lego. Andi nen he an nesi palnabumo nek he nomame lek asu hago. A'nogo nomame lek a'luk afuni we mene higit hilinglasigino,” iluk yagatikhe.

18 Andi isikhemo re at he Delila nen he, ”Simson nen wene endawimo hinago mene a'nogo fakhogo yaganete,” iluk fut fesikhe. A'nogo fut fesikhesik wene afuni Filistin mene inogogwi inoba lakfikhi logolik he, ”Wene Simson endawimo hinago mene a'nogo arat fakhogo yaganetenggere, nekhengge yogondak yabaat we'ni,” iluk lakfesikhe. Lakfesikhemo re iren uang he Delila a'nogo wogetu mene iluk waluk wagaukwa.

19 Wagaukwama re at Delila nen Simson nogouwageluk ane fanorogo yagatikhemo re agoba nogo isikhe. Nogo isikhemo re, ap ekhe wesuageluk wolhasikhemo wagaikhemo re Simson esi sabiren keralek a'nogo paluageluk yagatikhemo palhikhe. A'nogo palhikhemo re, at Delila nen Simson omame welagaikhe a'nogo mondogat leget figik, oba ou pou hilinglagik, isikhe andi.

20 A'nogo hilingfuluk ane hokhoba re, ”Simson! ap Filistin mene wagaikha o,” iluk isikhemo, at Simson menlagaikhesik Tuhan nen at herak fesikhe a'nogo onggothogo re endawimo nen enek he, an nen attak hilingiti aremnogo hakhogo wulibigin anggasikhe.

21 Andiba re, ap Filistin inaben hasukwasik he Simson enggi hele homak fesukwasik eilenggen fena-fena hemelogo wanhukwa. Wanhukwama re, at ebe nek he o Gaza waluk lagaukwasik hele posiemanggen tembaga mene ebe pire meneba homagaisogo fesukwasik, o afuni hele warogo kwelaginafarek oba omanogo kwelakfesukwa. Kwelakfesukwama omanogo logolik yi mene ti mene enggen sagalhi logouwageluk yagatukwama sagalhu welagaikhe.

22 A'nogo hilingitikheba nen he at andoma werek kwelek aremnogo Simson esi wilibigiluk isikhe.


Simson ebe wa'lagaikhe wene

23 Simson ebe a'nogo werek kwelek aremnogo nek, linggene ekhe sambul he ap Filistin mene inogogwi inomame werek inap seni isatik, nen yi mene ti mene hokhorogo warogo tugwi kembu Dagon wogetik hilingisugun iluk kabogetukwa. Kabogetukwasik he iren wuni ikhi logolik he, ”Ninandugwi kembu nen he ninaselei mene Simson a'nogo ebe omame leget fikhesik he ebe wo'nisikhemo o!” iluk wuni wati lagaukwa.

24-25 A'nogo ikhi logolik inendawimo inagaiyegen he, ”Niren Simson endo yagaisogo pelafi he wani lani!” iluk isukwa. Andi isukwama re Simson ebe wani lagaukwasik o inenggi hele warogo kwelaginafarek oba omanogo nen waluk wulibi wagaukwama re, at obaget endo yagaisogo pelafi logogun iluk fesukwa. Fesukwama re at ebe o fesengge tulem legeisogo liabek mene aremnogo fena-fena werek kwelek tulem andoma menfesukwa. Menfesukwama a'nogo werek kwelek afuni hokhorogo omanogo nen Simson ineil hasukwasik, Ineisena Dagon a'nogo fogerati logolik he wuni yi'nogo watukwa. ”Simson ninaselei mene ninaiba yoma weageti laga a'nogo, afuni nit mene inoati laga a'nogo, mondok hokhorogo ninoati laga a'nogo, ninanggembu nen, nineisena nen, inalong asuageluk ninenggimo fei wagama werego!” iluk ikhi lagaukwa.

26 Wuni a'nogo wati lagaukwama, at Simson nen he yenggerek at inom enggi senegaisogo waluk kwisikhesik welagaikhe mene a'nogoba yagati logolik he, ”O fesengge pelabek oba arem nebe timirogo logolik nenggi senegeisogo logoigen he henggi oboget nean o,” iluk yagatikhe.

27 O andi elonggoma re ap mondok hokho-pokhorogo welagaukwa. Nen it ap Filistin mene inogogwi inalong werek inap inebe fuaben aremnogo ogore, o andomaat welagaukwa. Nen, o andi henambo re ap inebe 3.000 nen welagaukwa. A'nogo logolik it inebe mondogaren he at Simson kumuti logolik piliphogo pelafi lagaukwa.

28 A'nogo hilingitu kwelek andem he, at Simson nen samban yi'nogo isikhe, ”Tuhan neisena, mondok lego welagen mene. Haren an lebetnabin o. Afuni Filistin mene yi nen an neilenggen fena-fena hulelogo wanha mene andi faget he an nen ogo onggo inoasigen he, Homame we yogondak yi sambulat wo'nom o, neisena, ”iluk samban isikhe.

29 A'nogo isikhesik at Simson nen he e fesengge pelabek welagaikhe mene aremnogoba enggi senfesikhe. Senfesikhesik he, enggi pikhit fikhiren he e fesengge pelabek mene ekheba, nen enggi hare fikhiren he, e fesengge pelabek mene ekhe a'nogoba omamerogo senfesikhesik,

30 ane hokhoba ikhi logolik he, ”An nebe afuni Filistin mene ninom wa'lasigin andi re fano,” iluk isikhesik omamerogo fesengge pelabek mene aremnogo memhasikhemo re, sunukhogo lobak ikhi logolik he afuni Filistin mene inogogwi inomame werek mene inebe fuaben aremnogo inom o andi welagaukwa mene omanogo inom, inebe mondogat sebelinafikhe. Sebelinafi logolik he, at Simson ebe ogo wa'lagaikheat. Nen at Simson ebe eluk logolik attak ap inoati lagaikhe mene omanogo re endebat hak oba nen he, at ebe wa'laga logolik inoatikhe mene andi nek he mondok hokhorogo inoatikhe.

31 A'nogo at Simson ebe wa'lagaikhemo re afuni at erugwi agaila'lak at werekwe nen ebe warek a'nogo wanuogeluk lagaukwa. Lagaukwasik warek a'nogo waluk afuni wa'lagunem warek salinafarek oba o Zora honggolek Esytaol honggolek at eisena Manoah salhukwaba andoma salhukwa. Simson ebe re afuni Israel mene inobaget 20 tahun melalinafi lagaikhesik wa'lagaikhe.

Lean sinn:



Sanasan