DANIEL 8 - Allah Wene Fano Wene Hupla InaneDaniel abikanggoba hugunemen he domba ai mene ekhe inom kambing ai mene ekhe inom hasikhe wene 1 Hun Belsyazar raja menlagaikhesik melalinafu werek kwelek enek he tahun henaganek meneba were'ma, an nabikanggo nenggi pirenek mene hasigi. 2 An nabikanggo andiba hugunemen he an nebe o Propinsi Elam oba nen o Susan it ap Persia inaben inawi eroma ibukota andoma welagi. Andoma nen an nebe re i Ulai horokhogo andoma mendek welagi, 3 Nen i a'nogo aik oba re domba ai mene misik ekhe andimuk pire uan mene wulibi'mo, andimuk andem mene misik ekhe nek he ket mene re ebe uan-awan mene wilibik welaga higi. 4 A'nogo hilingi'mo higiri'mo nen he, domba a'nogo andimuk en he barat fikhit inom utara fikhit inom selatan fikhit inom talhi laga higi. A'nogo talhunem he it wam amu-amu mene re at elokhoma kure mondok elo'lek hilingi'mo at omame a'ma nen wilibila re mondogat elo'lek hilingik welaga. Aren he, onggwarek endawimo anggikherek mene nek hilingiti logolik he mondogat awonok agunem higi. 5 A'nogo hilingitu mene a'nogo an neil yerogo were'ma nen he, kambing ai mene misik ekhe abel barat fikhiren o kweangma mondogat masethi laga. At kwe funget hugunem he mondok aninirogo lagunem eisogen kweang senesu lek hak hilingik welaga. Nen, no andi eilenggen pire honggole'ma tulem andem he andimuk misik ekhe taungsek welaga. 6 A'nogo hilingi'mo kambing ai mene a'nogo nen he domba ai mene i aikmo were'ma hasigi mene a'nogo era'lu horokhogo andoma asi waga laga. A'nogo waga logolik, aniniba houng labukhogo at ebekhit wagunem hasigi. 7 An neilenggen yerogo were'ma nen he domba ai mene a'nogo wati laga. At ebere mondok anini oba loukse'ma re domba ai mene a'nogoba houng labukhogo laga logolik, andimuk pirenet engge aremnogo somborisugunem he domba ai mene a'nogo nen yi'nogo ti'nogo hilingisu mondok elo'lek aga laga. At ebe re hambokhogo kweangma hulambet fisikhi logolik sibil-sebel isugunem he, ap ekhe nen telu re elo'legat welaga. 8 Kambing ai mene a'nogo re ebe hokho aga laga. Oba nen he at ebe omame werek mene asi lagagunem andem oba re at andimuk hokho mene a'nogo sombologo lagunem higi. Andi nen obalikwe a'nogo re andimuk enggaminogo mene ngasimnurogo wulibi waga laga. Wulifunem he andimuk andem ebe lombok he efe hebelhigik amu-amu hilingik welaga. 9 Andimuk aremnogo mene misik ekhe re andimuk endep mene ekhe wulifesik hokho aga logolik wurilogo re selatan huli andomaba asi lagik, timur fikhit asi lagik, nen kweang elokhe fano mene fikhit andoma asi lagik, ikhi laga. 10 Andimuk a'nogo ebe ekhe inom hokho aga logolik omame werek agasik he, aren tentara pogoroba mene ebe hesagalenggen omanogo inom weim yafi logolik, it omanogo inanggele'ma nen fenakwe re o kweangma hugisa pi wagasik, eisogen tandamhogo liliban isikhi laga higi. 11 A'nogo hilingitesigen he, aren pogoroba mene tentara inoe kain panglima a'nogo oba re an enek he nalongsek welagi iluk wonoget fakhigik, iren yi mene ti mene panglima andi faget fuluk linggene hundik-hundik wogetu mene omanogo leget figik, at andi obaget fogerasuogeluk andogotarek awi a'nogo meisal isigik, hilingiti laga. 12 A'nogo hilingitunem he afuni omanogo re iren yi mene ti mene fuluk wogetunogo iluk werek mene a'nogo sagalogo hilingituba re it weak hilingiti lagaikha. Andiba re, wene eberogo mene kabogeti logolik hilingitarek mene a'nogo re kweangma hambokhogo hugisa pikhi laga. A'nogo hilingiti laga andiba re, andimuk a'nogo nen ekhe aple-ekhe aple hilingitunem he ambisangma fano nek hilinglarik lagunem higi. 13 Andi nen an holhunemen malaikat ekhe nen ekheba ikhi logolik, ”Inabikanggo hangge meneba hegen mene andoma re ki huli nen abirengge andoma weinam asigin nogo? Ki huli nen weak hokhorogo hilingitu mene a'nogo legerasuogeluk yi mene ti mene fuluk nolhu mene erorasugun nogo? Ki huli it tentara pogoroba mene inom nen iren wene kabogeti logolik hilingitarek aiba a'nogo inom sebelogo fikhi logolik enek logogun nogo?” iluk ikhi laga. 14 An holhunem en he malaikat misik ekhe nen onggo ikhi logolik, ”Andi re linggene seribu seratus lima puluh hari logombigen hilinglasigin. Andem a'nogo logogun sambul he yi mene ti mene hubet inom hu'mokwe inom fuluk, warogo nolhu mene a'nogo re wogeti logogun lek. Andi mondogat hilinglagunem enek he, o wene kabogeti logolik hilingitarek aiba andi pugunet lasigin o,” iluk ikhi laga. Abikanggo hakhogo hasikhe mene a'nogo malaikat Gabriel en fakhogo yagatikhe wene 15 A'nogo hilingitunem hasigisik an nen a'nogo ninggi'nogo asigin mene faget higi agwi, ebe furogo nelu a'lep ago, iluk were'ma nen he, ferekhogo aremnogoat an nelokhoma aremnogo ap higit mene ekhe mendek welaga. 16 A'nogo mendek logolik an holhugunem en he, i Ulai aik fena omanogo nen ane kweti logolik, ”Aren abikanggo hikhe mene andi re hat Gabriel en ebe yi'nogo iluk weinamhogo yagaom o,” iluk ikhi laga. 17 A'nogo yagatemo re at Gabriel an nelokhe fikhit welagangge a'nogo an nera'lu asi waga. Wagunem an nailo mondok agarik noak leikhogo kweangma hulambeti. A'nogo hulambetimo at Gabriel en an noba yaganeti logolik, ”Hat ap warek hangge mene yi, haren habikanggo hegen mene andi re o wurep kobokhogo hilinglasigin mene faget hegen o,” iluk yaganete. 18 A'nogo aren an yaganetu kwelek aremnogo re an nafe mote. Oba nen aren an lebetniikhi logolik nenggi senegeisogo nambotkwe mennobagaikhe. A'nogo menlagimo aren ikhi logolik, 19 ”An nen hat hoba wene hobuk Allah anini nen hilingisumo asigin mene faget yagahesigo: Haren hegen mene andi re o wurep kobokhogo hilinglasigin mene faget hegen. 20 Haren domba ai mene andimuk pire wilibik mene hegen andi re kerajaan Media inom, Persia inom oba asigin mene faget oba lirogo hegen o. 21 Kambing ai mene andi re kerajaan Yunani ba asigin aple oba lirogo hegen, nen andimuk nganoksek eilenggen pire honggole'ma were'ma hegen andi re raja attak-attak menlasigin mene faget hegen. 22 Andimuk attak mene somborogo pugu kwelek andimuk ekhe ket mene weinam agunem hegen andem he, kerajaan Yunani andiba minggil-manggal aga logolik he kerajaan ebe minggilogo enggaminogo hilinglasigin mene faget hegen, oba nen he it enggaminogo andemen he kerajaan attak mene omamerek logogin andi hakhogo ekhe inomamerek logogun lek. 23 Kerajaan andem wurep kobokhogo asi lagunem he, it inaweak mondok hokhorogo agunem andem, ap raja ekhe ungguloak mondok haro logolik afuni lalinabigiluk mondok hebelek mene ekhe weinam asigin. 24 A'nogo weinam asimbik at ebe omame mondok hokho asigin, oba nen he at onggwarek omameba re fuk. Aren he afuni weagerinafu mene mondok inailo mene, we nena wene faget hilingitunem higit enek aga logogin. Ap andi nen ap inalong werek mene inom Allah againafuri mene inom alomat inabigin. 25 At awenggelek mondok weak logolik hilingitunem he aren lalogo hilinginafu mene andoma re ambisangma higit enek aga logogin. At ebe onggwaregen leget fakhikhi logolik attak ineluet figi'legengge mondabi weagerinafi logogin. Andi nen At Raja Mondok Hokho mene a'nogoba nen ogore ailo lek engge, inom weim yafi logogin. Oba nen at ebere afuni inomameba re lek oba nen amu wolelenggenhogo lek asigin. 26 Nen, yi mene ti mene warogo wogetu mene faget habikanggoba tindelogo yagahetunem hegen mene andi re ibi-eberogo asigin mene faget hegen. Oba nen andoma mondogat he hubuk erembul oba asigin mene oan yathogoat werek andi nen he it ekhe inoba tindelu fugo o,” iluk yaganete. 27 A'nogo yaganetemo nen he an nebe nomame lek agarik noba ou agama lingge miren hakhogo ou wanhu welagi. A'nogo ou wanhu welagarik nebe menla'luk he, nambotkwe yabu raja eabu mene omanogo hilingiti. Oba nen an nabikanggoba higi mene omanogo faget menenei hokhorogo ebeti logolik ebe furogo nelu asu lek hak hilingik welaga mene andi faget noba lebelekhogo welagi. |
LAI 2013
Indonesian Bible Society