DANIEL 2 - Allah Wene Fano Wene Hupla InaneRaja Nebukadnezar abi hasikhe wene 1 Ap Nebukadnezar raja agaikhesik oba nen tahun misik ferinarek welagaikhesigen, tahun ekhe pirenek meneba ferinarek logolik, o hubanggo ekhe sambul abi hasikhe. A'nogo hasikhesik, abi hasikhe mene andi, ”Ebe ninggi'nogo mene higi he,” iluk endawimo ebetu mondok logolik nogo igi'lek welagaikhe. 2 A'nogo logolik, at raja nen he, ap ekhe inayonggo fuluk, it ap wene hobuk hilinglasigin mene faget yagaisagarek mene inom, ap wesagun yi mene ti mene elalin hilingitarek mene inom, pamo inoatarek mene inom, yi wene ti wene awene inelu mene inom, inomen abi hasikhe mene andi ebe, ”Ti'nogo hilinglasigin mene faget hegenma,” iluk yagasuagaluk inayonggo fesikhesik lakfisasikhemo wagaukwa. 3 A'nogo wagaukwasik, inebe at raja elokhoma mendek werek kwelek, aren he mel yagaisasikhe: ”An nabi higi mene re, Ebe ti'nogo hilinglasigin mene faget higimo higi, iluk nelu asu mene re, nonggoren nendawinggen firik welagi o,” iluk yagaisasikhe. 4 A'nogo yagaisasikhemo, iren it afuni Aram mene inaneba mel yagatukwa: ”Ninoe henupogot heluk mondok logoino. ninoe habi hegen mene andi, niren he, Ebe ti'nogo hilinglasigin mene faget hegenma o, iluk yagahesuogen he, habi hegen mene andi pilingisogo yaganisan o,” iluk yagatukwa. 5 A'nogo yagatukwama, at raja nen he, ”An nen hilingisigin mene nendawimo arat anggigirik he, yagahisak. Hiren an nabi higi mene andi pilingisogo yaganetik, Ebe ti'nogo hilinglasigin mene faget hegenma, iluk yaganetik, u elo'legen yaganetep lek halok, hinebe libik-labakhogo hinoasimbik he, hinawi wurik meisa'lambukhogo potfisagain o. 6 A'nogo meneat he, hiren nabi higi mene andi higithogo pilingisogo yaganetik, Ebe ti'nogo hilinglasigin mene faget hegenma, iluk higithogo yaganetik, egep halok, an nen onggo fano mondok mene wokhisigik, hokhorogo agaugwethinafik, igin o. Ma re, an nabi higi mene andi ebe pilingisogo yagane'ni o,” iluk yagaisasikhe. 7 A'nogo yagaisasikhemo, iren he, ”Habi ebe hegen mene andi tak pilingisogo yaganisugunem he, niren, Ebe ti'nogo hilinglasigin mene faget hegenma, iluk yagahesugun o,” iluk yagatukwa. 8-9 A'nogo isukwama, at raja esanggo holhikhesik he, mel yagaisasikhe: ”An nen he, hiren nabi higi mene andi pilingisogo yaganesugun lek halok, wene misik enek hinoba fagain iluk igi andi nen he, an nen igi mene andi sugi asuageluk hineranen wene lalnabuogeluk yaganesugun mene hinambeba enegat agama hisigi o. Ma re, an nelu asuagen he hiren an nabi higi mene andi, Habi ebe ti'nogo hilinglasigin mene faget hegenma o, iluk pilingisogo yagane'ni o,” iluk yagaisasikhe. 10 A'nogo yagaisasikhemo, it ap yi wene ti wene awene inelu mene omanogo nen he, ”O yi awi ti awi mondogat ap inebe ekhe yi wene ti wene inelu mene hat yagahesuageluk egen andi hangge agarek mene ekhe werek mondok lego. Nen, ap ekhe raja lego mondok were'ma fogeratarek mene nen, agoromi inebe wene hobuk hilinglasigin mene faget yagaisagarek mene inom, ap wesagun elalin hilingitarek mene inom, yi wene ti wene awene inelu mene inom, at aiba welagaikharek mene nen wene haren he, niren uagaluk yaganisegen andi hangge ekhe agarek mondok lego. 11 Ninoe. Haren wene onggo u mondok elo'lek mene egen o. Nit afuni mene re, at ekhe nen a'nogo yagahesugun mene ekhe welagarek mondok lego. We, it tugwi kembu inamungwarengge mene andi nek he, elok yagahesu meneat he, nit afuni ninanggele'ma welagaikharek mondok lego,” iluk yagatukwa. 12 A'nogo yagatukwama esanggo holhikhesik he a'makwe mondok hokhorogo het-pet isikhesik, ap o Babel oba ekhema-ekhema inendawinggen mondok kagalek logolik, yi wene ti wene inelu mene omanogo mondogat inoasuageluk wene tekhogo isikhe. 13 A'nogo isikhemo, wene andi afuni mondogat o ekhema-ekhema ap inendawimo kagalek mene yi wene ti wene inelu mene mondogat inoasuogoluk ikhi logolik, at Daniel agaila'lak inom omanogo inoasuogoluk heraginafukwaat. Allah nen he raja abi hasikhe mene andi inom, ebe hobuk hilinglasigin mene inom, Daniel yagatikhe wene 14 A'nogo heraginafukwama, at raja agoromi at ebe serogo welagaukwa mene inoe enu Ariokh andi ap inendawimo kagalek logolik yi wene ti wene inelu mene arat inoarik lageluk ugunem en he, Daniel a'nogo at oba lagaikhe. Lagaikhesik he wene yagasigin mene iluk fik-foukhogo waluk lagaikhesik ane orok-orok mel yagatikhe: 15 ”Wene ero enggin mene at raja nen ane omamerogo wulafe andi nenahalok?” iluk yagatikhe. A'nogo yagatikhemo, at Ariokh en ikhi logolik ”Wene ebe yi'nogo agama,” iluk Daniel pilingisogo yagatikhe. 16 A'nogo yagatikhemo, at Daniel ebe weak-weagat raja oba lagaikhesik mel yagatikhe, ”Hat habi hegen mene andi, an nen, Ebe ti'nogo hilinglasigin mene faget hegenma o, iluk yagahesigen he, endebat po'logoino,” iluk yagatikhe. 17 A'nogo yagatikhemo, at raja nen he, ”Fano,” iluk yagatikhemo at Daniel ambotkwe aiba wagaikhesik, wene andi mondogat at agaila'lak Hananya inom Misael inom, Asarya inom omanogo yagaisasikhe. 18 A'nogo yagaisikhi logolik, ”It ap ekhe inendawinggen kagalek logolik yi wene ti wene inelu mene o Babel ekhema-ekhema welagaikharek mene andi, inoati logolik, hit nagaila'lak ninomat ninoasinogo iluk, Allah pogoroba mene nen ninebe endawit ninabimbik, at raja abi hinago mene hikhe andi ebe furogo yaganisoageluk hinane hinelagaik hinane ayonggo feino o,” iluk yagaisasikhe. 19 A'nogo yagaisasikhesik hubanggo nogo ugunem en he Allah nen raja abi hinago mene hasikhe mene a'nogo Daniel abikanggoba yagatikhe. A'nogo yagatikhemo, at Daniel en Allah pogoroba mene fogeratikhe. 20 A'nogo fogerati logolik yi'nogo isikhe, ”Allah andi re inendawinggen kagalek welagaikharek andi inom, inomame hokho welagaikharek andi inom, ero re At werek, andi nen he Arenek fogeratu mondok logogun! 21 Arenat ti sambul hibi asigin ti sambul salim asigin iluk inom, nen yi wene ti wene agarek oba asuageluk inom kagalogo fikherek oba hilinglagik, it ap inenu werek logouwageluk Aren liakfisigik, sebelfisigik, ikherek. Aren ogore afuni inendawinggen kagalek mene hilingfisigik, yi wene ti wene elok futfikhi logouwagaluk hilinginafik, ikherek. 22 Arenat yi wene ti wene elonggoma hinago mene ebe yi'nogo asigin iluk mel fakhogo yagaisigik, ikherek. At ebe o selek ombak-bak oba huli'liphogo logolik yi'nogo ti'nogo o mum oba agarek mene andi re At mondok elu nek. 23 Allah an nombalagen fogethafi lagaukwa mene neisena. Niren, at raja nen nit hilingninabigiluk ili'lago mene andi faget hayonggo fogoma, ninane hesanggo holhendik, an nendawinggen kagalek mene hilingnafik, nomame wo'netik, egendik, wene hinago mene andi ebe at raja yagasigin mene yaganeten andi nen fogethafik, esinet hobagagik, ikhi lagi o, neisena,” iluk fogeratikhe. At Daniel en he raja abi hasikhe mene andi ebe yagatik, ti'nogo hilinglasigin mene faget hegenma o, iluk yagatik isikhe wene 24 A'nogo fogera'luk, at Daniel ebe ap Ariokh raja nen ap inendawinggen kagalek logolik yi wene ti wene inelu mene o Babel ekhema-ekhema welagaikharek mene omanogo inoasuageluk enggiba fesikhe mene a'nogo oba lagaikhesik he, mel yagatikhe: ”Haren ap inendawinggen kagalek logolik yi wene ti wene inelu mene andoma inebe inoatun o. Inoati'lek logolik, an nen at raja abi hikhe mene andi, Ebe ti'nogo hilinglasigin mene faget hegenma o, iluk yagasigen he, an nebe at raja oba wo'narek lan o,” iluk yagatikhe. 25 A'nogo yagatikhemo, at Ariokh a'nogo weak-weak Daniel ebe hondo'luk raja oba lagaikhesik he, mel yagatikhe: ”Noe. An hamingmingengge nen afuni o Yehuda mene inenggi hele warogo woginarek wago mene omanogo, ap ekhe hat habi hegen mene a'nogo, Ebe ti'nogo hilinglasigin mene faget hegenma, iluk elok tindelogo yagahesigin mene heratirik, hoba waluk wagi o,” iluk yagatikhe. 26 A'nogo yagatikhemo, at raja nen Daniel enu ekhe Beltsazar ikhi lagaukwa mene a'nogo oba mel yagatikhe: ”Haren an nabi higi mene andi ebe pilingisogo yaganetik, ebe yi'nogo hilinglasigin mene faget hegenma, iluk yaganetik, umo eloga?” iluk heinok wokhasikhe. 27 A'nogo yagatikhemo at Daniel en he, ”Noe, ap inendawinggen kagalek logolik yi wene ti wene inelu mene inom, ap wesagun yi mene ti mene elalin hilingitarek mene inom, it ap wene hobuk hilinglasigin mene yagaisagarek mene inom, it ap hesagal awene inelu mene inom, inomen hat habi ebe hinago mene hegen mene andi, Ebe yi'nogo hilinglasigin mene faget hegenma, iluk yagahesugun mondok elo'lego. 28 A'nogo meneat he, we At Allah pogoroba mene andi nek he, yi wene ti wene hinago mene elok fakhogo yagaisikherego. Andi nen he Aren wene hobuk hilinglasigin mene noe henupogot yagahetemo o. Yogondak he noe hat nogo ikhi lagen oba nen habi higik, habikanggo oba hilinglagunem heilenggen higik egen mene andi ebe yi'nogo faget hegenma o, iluk yagahesigeluk igi o noe. Andi nen he, wene ebe yagahesik. 29 Noe, hebe nogo ugunem habi hegen mene andi re, wene hobuk logogun oba wesigin mene hilinglasigin mene faget hegen o. Allah nen yi wene ti wene hinago mene fakhogo yagaisikherek andi nen he, wene hobuk hilinglasigin mene heilenggen yethoageluk inukhiikhemo yethegenma o, noe. 30 An nen hat habi hegen mene ebe hobuk hilinglasigin mene hinago mene andi, Allah nen fakhogo yaganetemo yagahesigin andi re, ap ekhe inendawinggen kagalek mene andi elo'lek hilingi'mo, an enek nendawinggen kagalek logolik yi wene ti wene nelu nen yagahesigin he lego. We, hat habi hegen mene andi, Ebe yi'nogo hilinglasigin mene faget hegenma o, iluk yagahetunem helu agik, hat yi wene ti wene hendawimo ebeti lagen mene andi, futfigik inogeluk, Allah nen yaganetemo yagahesigin o. 31 Henupogot mene noe. Hat habikanggoba yethegen andi re, ebe yi'nogo. Noe hat helokhoma afuni inalik waganek misigenek mene yethegen andi re ebe hokho mene re, ebene mondok amulit weak hilingitunem he, inailo asu hak mene yethegen. 32 Ap-ap hilingik mene andi unggul he, emas ebe meneba hilingik welaga, nen enggi inom, amigenggen inom he perak meneba hilingik welaga, nen obakhe inom ouwak inom he tembaga meneba hilingik welaga. 33 Mene re, at agore, posiemanggen meneba hilingik, nen, eisok he, fena posiemanggen mene, nen fenakwe re kweang tangge meneba misikwe seberogo hilingik mene yethegen andi noe. 34 A'nogo yethegendik heilenggen furogo yerogo were'ma re, helep hokho mene misigenek ekhe tom ungguloba nen afuni nen abologet higi'le'maat erabusak limbilogo afuni inalik hilingik a'nogo sebeli pi waga logolik, eisok posiemanggen mene inom, nen kweang tangge mene inom, misikwe seberogo hilingik mene a'nogo lilibukhogo fikhemo sanokhogo wolelenggen tagalogo hilinglagunem yethegen andi noe. 35 Aremnogoat he, posiemanggen inom, kweang tangge mene inom, tembaga inom, perak inom, emas inom, omanogo mondogat wolelenggen tagalogo hilinglaga andi. A'nogo hilinglaga andi, o hibiba afuni nen gandum enggen folhi logolik afulfulengge wulakfisugunem sogoien funhogo waluk lagarek andi hak waluk lagama re, obuluk ekhe welaga hegen mondok lek andi. A'nogo meneat he, helep, afuni inalik waganek mene ebe wolelenggen tagalogo legetfikhe mene andi nek he, mondok hokho tom hangge hilinglagasik o kweangma yi awi ti awi mondogat sebelek were'ma yethegen andi, noe. 36 Hat habi re a'nogo hegen andi noe. Nen yogondak an hamingmingengge nen habi hegen mene andi, Ebe yi'nogo hilinglasigin mene faget hegenma, iluk yagahesigo, noe. 37 Henupogot mene noe. Hat hebe yi afuni ti afuni inogogwi raja andomaba nen he hat enek he raja henu lagarek mene welagen. A'nogo welagen andi re At Allah pogoroba mene nen hat henupogot welagik, yi afuni ti afuni henggiba welagik, homame hokho welagik, afuni nen fogethafik, ikhi logouwagaluk menhobagaikhemo welagen o, noe. 38 Nen, At Allah nenat he, haren afuni o yi awi ti awi felelenghogo inom, wam, sue paik inom, mondogat hat henggiba logouwagaluk hobagaikhe andi, noe. Nen, afuni inalik hilingik unggul emas meneba elalek andi re, hat hebe aro, noe. 39 A'nogo meneat he, noe haren ferinarek welagen mene yi lek agu kwelek, ap ekhe enupogot amu mene o haren ferinarek welagen oba yi hangge lek, we omame endep mene ekhe menlasigin o. Andi nen it pire andem lek agu kwelek ekhe henaganek mene ap alik waganek obakhe tembaga mene hilingik welaga andi re ap raja hunik mene ekhe menlasigin. A'nogo menlasimbik were'ma afuni kweangma yi awi ti awi at awe a'ma logogun. 40 Ap raja inebe henagan andem mendek logombik lek agu kwelek, hobuk ombo'ne re ap ekhe raja omame mondok hokho posiemanggen wurik weak andi hangge mene menlasigin aro. A'nogo menlasimbik posiemanggen nen yi mene ti mene serelhik, sagalhik, ikherek andi hak he, ap raja enggaminogonek engge menlasigin mene andi nen he o kerajaan attak melalinafi logolik logogun kwe andoma wolelenggen tagalogo fisagain. 41 Nen afuni inalik hilingik andi eisok ebe inom, eisok sele inom, posiemanggen mene inom, kweang tangge abiweak mene inom, misi'mo hilingik mene yethegen andi ebe re, ap raja henagan mene menlasimbik lek agunem hobuk menlasigin mene andi nen ferinarek logogin mene andi minggilasugun. Meneat he, haren afuni inalik waganek andi eisok posiemanggen haro mene kweang tangge abiweak mene inom misikwe seberogo hilingi'mo re, omame were'ma hegen andi hak, ap enupogot andi nen ferinarek logogin mene re a'nogoat omame werek logogin o. 42 Nen, haren afuni inalik waganek andi eisok sele fenakwe re, posiemanggen mene, nen fenakwe re, kweang tangge abiweak mene, hilingik mene hegen andi ebe re, ap raja misigenek mene nen ferinarek were'ma hobuk minggilasugun mene andi, ekhe posiemanggen hangge inomame hokho logogun. Nen, ekhe re kweang tangge abiweak mene andi hangge, inomame lek mene logogun. 43 Posiemanggen mene inom, kweang tangge abiweak mene inom, emberek misikwe sebethigik hilingik were'ma hegen andi ekhe re, it ap raja andoma inomame hokho asuogoluk hemi it ekhema mene inom wok-wok arik laga logogun. A'nogo meneat he, posiemanggen mene kweang tangge abiweak mene inom emberek misikwe hilingisu mondok elo'lek andi hak, it ap raja andi a'nogo hilingisugun meneat he ebe asigin mondok lek. 44 A'nogo meneat he it ap andi raja menlasimbik afuni ferinarek logogun sambul andem he, Allah pogoroba mene andi nen ap ekhe Enupogot mondok-mondok logogin mene menfagain o. A'nogo menfoumo re afuni aren ferinarek were'ma, afuni inunggulenu ekhe nen at mabenet figik, ap raja andi obulu'mo ekhe menlagik, ikhi logogun mondok lego. A'nogo menfoumo logolik, aren ap ekhe raja a'luk afuni ferinarek logogun mene andi mondogat wulil tagalogo legetfisagain o. 45 Noe. Haren he, helep misigat mene tom era'lu nen afuni inenggi nen abologet higi'le'maat erabusak hemekhogo pi waga logolik, afuni inalik hilingik mene andi, posiemanggen inom, tembaga inom, kweang tangge abiweak mene inom, perak inom, emas inom, oba hilingik mene sebeli pi waga logolik, wolelenggen tagalogo potfisugunem yethegen lek nogo? A'nogo hilingitunem yethegen aro. At Allah Omame Hokho Mene andi nen wene ebe hobuk hilinglasigin mene hat heilenggen yethoageluk inukhiikhemo heilenggen yethegen o, noe. Hat habi hegen andi eberogoat hegenma, an nen ebe hobuk hilinglasigin mene faget yagaheti andi, hat hendawimo nen, Eberogoat, iluk futfeino aro,” iluk yagatikhe. At raja nen Daniel onggo wogotikhe wene 46 A'nogo yagatikhemo, raja Nebukadnezar ebe at Daniel awe a'ma eindep awi yagaisogo elokhe kweangma sogoum isikhesik agaugwerati logolik it at agoromi inoba mel yagaisasikhe: ”Daniel agaugwerasuogen he, wam domba ekhe warogo fisikhi logolik, yi mene ti mene amben fano mene ekhe nolesugun aro,” iluk yagaisasikhe. 47 A'nogo yagaisasikhesik, Daniel mel yagatikhe: ”Daniel. Afuni nen hunogo mene faget, Nineisena ebe yi aro, iluk fogeratarek mene andi, elo'lego. Mene re, we hat heisena Allah andi nek he, mondok esin lego mene werek. Ap raja-raja nen afuni inawe a'ma ferinarek welagaikharek mene andoma re, At enggiba nek welagaikhare'ma o. Haren he, wene hinago mene andi, Ebe yi'nogo hilinglasigin mene faget hegenma, iluk fakhogo yaganeten andi nen, Allah nen yi wene ti wene hinago mene fakhogo eberogoat yagaisikhere'ma higi, iluk futfigi o,” iluk yagatikhe. 48 A'nogo yagatikhesik, Daniel ebe kain enu lego logouwagaluk menfesikhe. A'nogo menfesikhesik, yi mene ti mene mondok fano mene hokhorogo wogotik, it ap inendawinggen kagalek mene at enupogot aiba welagaukwa mene inoe logouwagaluk menfigik, o propinsi Babel oba andoma gubernur logouwagaluk menfigik, isikhe. 49 A'nogo meneat he, at Daniel onggwaregen, ”Yi'nogo hilingisin,” iluk yagatikhemo, at raja nen he, Zadrak inom, Mesakh inom, Abednego inom, afuni o Babel ekhema-ekhema welagaukwa mene inogogwi logouwagaluk menfisilik lagaikhesik he, at Daniel enek he, at enupogot aiba andoma welagaikhe. |
LAI 2013
Indonesian Bible Society