Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -

DANIEL 11 - Allah Wene Fano Wene Hupla Inane

1 ”At andi nen he Darius o Media mene andi nen ferinarek welagaikhe ba tahun attak meneba an lebetnafik, fetnarek welagik ikhi laga mene.

2 Nen, an nen hat hoba yagahesigin mene andoma re eberogo meneat yagahesigin o,” iluk ikhe. A'nogo ikhesik Malaikat a'nogo nen ikhi logolik, ”Raja amu mene inebe henagan mene nen o Persia ba andoma ferinarek logombigen he, it inombo'ne re raja enggaminogo nek mene andi re it andem we harek oba nen at andi nek he enggi werek mene logogin. A'nogo hilingik logolik at ebe omame arik lagik, enggi werek agik, hilingirik lagik laga logombik ambisangma nen he sa omame werek sa omame werek kerajaan Yunani mene inom wal-wal ugun.


O kerajaan Mesir inom kerajaan Siria inom oba asigin mene faget isikhe wene

3 A'nogo hilingisumo nen he ap ekhe raja mondok omame hokho mene weinam asi wesigin. Aren he kerajaan hokho meneba ferinarek logolik at endawimo nen anggaluk enek hilingiti logogin.

4 Oba nen at omame logogin mene a'nogo hokho aga logolik andem he o kerajaan aren mene a'nogo minggilaga logolik akhogo enggaminogo hilinglasigin. A'nogo hilinglasumo re raja at eisok erokwe mene lek oba nen it ekhe amu mene nen at obali'mo ferinarek logogun, oba nen it he at omame logogin andem hak hilingik logogun lek.

5 Raja o selatan fikhit mene andi re mondogat omame mene asigin. Oba nen at agoromi sikhe fisogo mene inoe panglima misik ekhe nek he at omame maben sek kwelek omame hokho mene asimbik aren o kerajaan mondok hokho mene ekheba ferinarek logogin.

6 A'nogo logombigen tahun miren mene hakhogo wela'luk raja o Mesir abel selatan fikhit ferinarek logogin mene andi re raja o Siria abel utara fikhit ferinarek logogin mene a'nogo inom mangosimbik, at a'logo a'nogo re hun raja Siria mene a'nogoba lombot fagain. Oba nen it inebe misik sebesugun mene andi re aninurogo logogun lek, nen at hele andi ebe wasugun, andi nen at agun inom omalik inom omanogo inoasugunat, nen amingmingengge at hondogoisogo fei logoin mene ogo inoasugun enek.

7 Andem a'nogo hilingisimbik welagi'legat ap hele a'nogo eisok erokwe mene misik ekhe raja menlasigin. At andi menlasimbik he, tentara o Siria abel utara fikhit mene a'nogoba weim sineli kwigik, helep huguloak wurik mene langguk isigik imbik he. inomame leget fisogoin.

8 Andem sambul he, at ebe ambotkwe sugulogo o Mesir laga logolik, aren it aselei mene inanggembu dewa ilirengge hilingik omanogo inom, iren dewa andi faget inangge emas, perak meneba hilingik engge wogota mene omanogo inom helaluk lagain. A'nogo helaluk lambik he, tahun miren hakhogo andem oba re aren raja o Siria utara fikhit mene andi inom weim yafi'lek logogin.

9 Andi nen raja o Siria abel utara fikhit mene faget logogin mene andi nen he, o selatan fikhit mene faget logogin mene a'nogoba pin kwi wesigin, oba nen he at ebe yei warogo monhamore onggwarek anggweang meneba ambotkwe hela lagain.

10 A'nogo hilingisumo re it raja utara fikhit mene faget werek mene a'nogo agoromi weim yabugun nen iluk fik-fouk esimbik tentara esa hokho mene folugun. A'nogo folimbik it mene andem ap misik ekhe andi re i fu waga logolik hilingirik wagarek hakhogo kwi wesigin. A'nogo kwi waga logolik enggi pirenek meneba re pin kwikhi logolik it aselei mene nen inawi himbirengge helep huguloak wurik omanogo meisa'langkuk isilik kugun.

11 A'nogo hilingisumo re raja o selatan fikhit faget logogin mene a'nogo a'mage lagambik, aren weim karoba asi lambik raja utara fikhit mene inom yabugun. A'nogo hilingiti logolik aren it utara fikhit tentara hokhorogo raja nen lirinabigin mene omanogo mondogat mabenet fisagain.

12 A'nogo hilingisogo fisambik, at onggwaregen he an naselei mene hokhorogo inoatirik, mabenet fisigi iluk awonok asigin, oba nen at ebe omame werek andi hakhogo nek logogin lek.

13 Andi nen enggi pirenek meneba re raja utara fikhit mene a'nogo nen ap sikhe fisogo mene re, attak mene we horok endep hak oba nen esa mondok hokho mene logalogo fisagain. A'nogo logal fisambik inenggi higit asi wesigin meneba re aren agoromi tentara esa hokho mene a'nogo inom it inasungge hokhorogo omanogo inom waluk wesugun.

14 A'nogo nen he afuni hokhorogo nen raja selatan fikhit mene faget werek mene a'nogo inom weim abok ugun. Nen, hat Daniel hunggulenu mene fena inanini werek inap omanogo nen ogore iren inabikanggo hogoin mene higithogo it inom sebesimbik weim awene ugunat. Oba nen he iren ambisangma higithogo hilingisugun lek.

15 Andi nen raja utara fikhit mene a'nogo nen he o helep wurogo kwelabek mene ekhe haningisogo kwelabi lambik teli kwigin. Nen, tentara selatan fikhiren he hambuk haluk kagalu re elo'lek asigin, nen ap sikhe fisogo inap mondok penek inap omanogo nen ogore, inom weim yabu re elo'lek asigin.

16 Raja utara fikhit mene andi nen he, ap inom weim yabu elo'lekhogo we at endawimo anggaluk enek hilingiti logogin. Aren he, kweang elokhe mondok fano mene a'nogo sebeli kwimbik he at omame a'ma sebel fakhambik logogin.

17 A'nogo hilingisimbik raja o Siria mene utara fikhit logogin mene a'nogo nen he o selatan fikhit mene a'nogo pin kwigin iluk agoromi tentara fik-foukhogo hilingfisambik, aren it selei mene inanggweang oba andoma mondogat sebeligin iluk he, at a'logo re raja Mesir mene a'nogo wogosigin iluk inane seberogo masugun. Oba nen aren hilingisugun iluk inane masugun mene andi re ambisangma tibigin lek.

18 A'nogo hilingisimbik he, aren it inunggulenu i laut esanggokwe werek mene andoma inoba weim sineli lambik inebe hokhorogo inomame leget fisagain. Oba nen he ap pok mene o ekhema ferinarek logogin mene ekhe nen he, ap andi nen inoba weak-peakhogo hilingisogo fagain mene a'nogo re ambisangma at oba ogo a'nogoat hilingisogo fagain.

19 Raja utara fikhit mene a'nogo re sugulogo onggwaregen awi helep huguloak wurogo kwelabe'ma omanogo wesigin, oba nen at ebe mabenet foumo re at andi abok ekhe ikhi logogun lek.

20 At obali'mo re raja misik ekhe agoromi pegawai menere o kerajaan andiba yikwe-tikwe werek enek logolik, pajak inane omameba kabogeti logouwageluk yagaisikhi logogun. A'nogo hilingiti logombigen he eil misik wela'luk raja andi ebe wenerogo re lek, nen weim oba legat oba nen he ebe linglongengge legasigin,” iluk ikhe. Raja utara fikhit mene anini mondok weak mene menlasigin isikhe wene.

21 Malaikat a'nogo nen nekhengge ane ikhi logolik, ”Raja ombo'ne mene utara fikhit andoma faget menlasimbik ferinarek logogin mene andi re mondok sebelek mene raja menlasu re we elo'lek mene. Oba nen he at ebe ferekhogoat wesimbik ane nen lalogo raja logogin iluk menlasigin.

22 Tentara hokhorogo nen inom, nen Imam Agung en inom, at omame leget fogoin iluk hilingisugun mene andoma re aren mondok felelenghogo leget fisagain.

23 Aren he wene it inunggulenu mene inom kerat wasugun mene omanogo taganet fagain. Nen aren kerajaan endep meneba ferinarek logogin, oba nen he at omame werek mene aga logogin.

24 Nen, aneba lalogo re afuni andoma werek mene inailo lekhogo werek kwelek it inanggweang mondok heiselekwe omanogo hugul kwikhi logogin. Aren he it ombawi nen hilingiti lagaukwa lek mene omanogo hilingiti logolik, at enggi werek aga logogin mene omanogoba re yi mene ti mene weim ambisangma nen hugul wanhu mene omanogo sumburogo at agoromi inom nikharek mene omanogo wogisikhi logogin. Aren he, o helep huguloak wurikwe omanogo weim sineli kwigin iluk awene kagalhi logolik logogin, oba nen aren ferinarek logogin mene a'nogo arat wurep kobok igin.

25 Andi nen at ailo mondok legengge tentara esa hokho mene andogerinabigin. At raja selatan fikhit werek mene a'nogo agoromi tentara esa hokhorogo inomame hokho mene inomen at inom weim yabi logoin iluk fik-foukhogo hilingfisugu kwelek a'nogore weim a'nogo sineli kwigin. Oba nen he, raja selatan fikhit mene a'nogo re, aren alomarogo hilingisumo re hambuget ha elo'lek asigin.

26 It ap wene komorogo yagatu mene at ebe inom horokhogo werek mene omanogo nen he, at weaget fogoin. Nen, at agoromi tentara inebe hokhorogo inoatik, felelenghogo leget fisigik, ugun.

27 A'nogo hilingisogo fisambik he, it raja inebe pire aremnogo e talek misik mene elokhoma hu'lasimbik nunggungge ninggi logogun, nen it inendawimo re weim abok fisogo logolik lal-lal aga logolik hilingisugun. Oba nen he, inenggi horok asi wesigin le'ma re iren hilingisugun mene andi re we sugwi asigin.

28 A'nogo hilingisimbik raja utara fikhit mene faget werek mene a'nogo re angge hugul helagain mene omanogo hogoik eraluk he aiba eroma omanogo lagain. Aren he, wene it Allah againafuri nen wanharek mene a'nogo lek hilingisogo fagain iluk hilingiti logogin. Nen at endawimo anggugu mene nek hilingiti logolik he, awi eroma nekhengge wesigin.

29 A'nogo wesimbik he, eil misik ekhe wela'luk, aren nekhengge o selatan fikhit a'nogoba weim sineli wesigin. Oba nen a'nogo hilingisigin mene andi ambisangma re attak mene hilingisigin a'nogo hakhogo re lek, we mondok amurogo hilingisigin.

30 Andi re it ap Roma inap he inangge kapal oba o Siprus nen wesimbik at oba weim yabi kugun. A'nogo hilingisimbik he at ebe a'makwe het-perimbik ambotkwe sugulogo aiba lambik aren he it Allah againafuri nen Allah fogeratarek mene andi re lek hilingisogo fagain iluk hilingiti logogin. Aren he it ap fenakwe Allah fogeratarek mene inoba nen inambotkwe wulibi lagaukwa inap omanogo nen komorogo yagatu mene omanogo holfuluk hilingiti logogin.

31 A'nogo hilingiti logolik he aren ap sikhe fisogo inap esa o Tuhan awi wurik mene a'nogo emetfouwageluk lakfisikhi logogin. A'nogo lakfisugunem iren he wam yi mene ti mene linggene hundik-hundik warogo wogetu mene a'nogo leget fuluk he mondok inamel-mel mene wiik-weakhogo hilingfisaluk nongot fisagarek mene andi hilingiti logoni o, iluk ane menfikhi logogin.

32 A'nogo hilingitunem he, raja a'nogo awenggelek oba re it ap Allah fogeratarek mene a'nogo herakfuluk wulibugun mene omanogo at lebethikhi logouwageluk inendawimo kagalhi logogin. Oba nen it Allah ane hologo hilingiti logogun mene re inailoti'lek at ane sagalogo fuluk hilingiti logogun.

33 Afuni inendawinggen wenggelek mene nen melalinafarek mene re afuni hokhorogo nen futfuluk hilingiti logouwageluk hilingiti logogun. Oba nen we inenggi miren hakhogo wela'lugen he it andem inanggele'ma nen fena endu oba hea, athe weim ambisangma nen hea, inoasugun, nen fena ekhe re inebe fakfisambik hele warogo woginarek logoin.

34 Afuni inoatu mene andi hilingirik lagu kwelek, it Allah againafuri mene re we endep engge ekhe leberisogoin, oba nen he afuni hokhorogo re it inonggwarek inamu faget hilingitu mene omanogo inom sebeti logogun.

35 Nen, it fena inogogwi inobabut hebelek mene omanogo re inoasumo wa'lasugun, oba nen andoma re afuni Allah againafuri faget inobabut palharek hak asiginmo re, it inebe eberogo mene a'nogo weinam asigin. A'nogo nek hilingitu were'ma re o wurep kobok i lagain, andi re linggene At Allah nen wenagaisogo fikhe sambul a'nogoba asigin.

36 Raja utara fikhit mene a'nogo nen he, at endawimo anggikherek mene nek hilingiti logogin. A'nogo hilingiti logolik awonok oba aren ikhi logolik he, ”Dewa amu mene ogo werek oba nen, Allah Mondok Lego mene andi werek oba nen, an enek he mondok hokho nagun welagi o,” iluk ikhi logogin. Aren a'nogo ugu mondok were'ma nen he Allah anini a'nogo mondogat wurep kobok i lagain. Andi re Allah nen hilingisigin iluk foukhogo fikhe mene andi re mondogat asi lamo nen asigin.

37 Raja andi nen he, it ombawi lagen dewa fogerati lagaukwa mene iluk ogo, nen dewa it hemi nen meneba iluk ogo, hologo hilingiti logogin lek. At onggwarek anggikhi logolik, an enek he hokho nagun welagi, it he maben hak iluk anggikhi logolik he, dewa andoma faget esinet fikhi logogin lek.

38 Aren agamhogo re, dewa it ombawi nen ogo fogerati lagaukwa lek mene, dewa agalep leget kagalek werek mene a'nogo fogerati logogin, a'nogo hilingiti logolik he aren emas, perak, permata inom nen fugungge amu mene inom, dewa it ombawi nen ogo apne wanhi lagaukwa lek mene andiba obaget fuluk wogeti logogin.

39 Aren he ap dewa pok mene inoba apne wanharek mene omanogo wenaginapluk he helep huguloak wurik mene omanogo kagalek logouwageluk ekhe inom omamet fikhi logogin. Nen, ap sa nen dewa andi eberogo iluk fagetu halok onggore inalong anggaluk legeisogo liak fisigik, yabu lego mene wogisigik, nen onggo iluk kweang wogisigik, ikhi logogin.

40 A'nogo hilingiti logolik were'ma nen raja utara fikhit mene faget werek mene a'nogo at along werek mene faget arat wurep oba asi wesigin se'ma andem he, at raja selatan fikhit faget werek mene nen weim sineli lagain. A'nogo hilingisumo re, raja utara fikhit faget werek mene a'nogo nen ogo onggo weim sineli wesumo re, weim andi re mondok anini weak mene yabugun. Aren he kereta weim yabik lagaikharek mene, kuda inom kapal inom, lirisambik he, i fu waga logolik hilingiterek hakhogo kwikhi logolik, o ekhema-ekhema mondogat sebelik-sebelik lagain.

41 Nen, kweang elokhe mondok fanoma a'nogoba nen ogore, pin kwikhi logolik ap inebe hokhorogo teng pire henagan hakhogo inoasugun. Oba nen he, kerajaan Edom inom, Moab inom, nen kerajaan fena esin mene o Amon oba andoma inom he, inagap telasigin.

42 At andi nen kerajaan andem oba sebelik lagain sambul he kerajaan Mesir ogo polokhogo wulibi lagain mondok lek.

43 Aren he, it Mesir mene inangge emas, perak inom nen inangge onggo hokho mene fenakwe inom, telogo helagain. A'nogo hilingitunem he, at he ap o Libia mene inom, Sudan mene inom inomen lebethogoin.

44 A'nogo hilingisumo nen he, it timur fikhiren inom utara fikhiren inom wene at youk loageluk ekhe hilingfogoin. Ma re aren weim elohke weak mene yafi logolik ap mondok hokhorogo inoasigin.

45 A'nogo hilingisimbik aren he kerajaan andiba o tenda re i laut en hilingi'luk, tom o Tuhan awi wuri'mo nen hilingi'luk tulem andoma wusigin. Oba nen hobugen he, at ebe wa'lasumo re ap misigen iluk ogo ekhe lebethogoin mondok lego,” iluk ikhe.

Lean sinn:



Sanasan