Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -

BILANGAN 35 - Allah Wene Fano Wene Hupla Inane


Ap Lewi mene faget o kota-kota wogisasikhe wene

1 O Moab tonggoma i Yordan aik oba kota Yerikho horokhogo andoma nen he Tuhan ane Musaba yagati logolik, mel isikhe:

2 ”Haren afuni inunggulenu Israel mene inoba yagaisan, kweang it inanggweang mene asuageluk sumburisamo helogoin mene andoma re, o kota we miren hakhogo inom, era'lukwe engga wulibik mene inom he it ap Lewi mene andoma logouwageluk hiren wogisogoin.

3 Kota-kota andoma re it ap Lewi mene logogun andi nen he, it inangge mene asigin. Engga o lei era'lukwe logogin mene andoma re iren tari'lagwi mene inom, kuli'lagwi mene inom faget.

4 Engga wilibikwe andoma wogolek menere 450 meter en, unggut mondogat andoma walhogo re o kota leget fak waganek mene oba nen ilirengge sugun.

5 Arigini'mo re, it ap Lewi mene inaiba silibumbuk higik logogun kwe unggut enggaminogo hilingi'mo unggut uankwe ebe lombok walhogo re 900 meter en hilingik were'ma inanggo konhu kwe andoma logogin. Inawi kota re tulem andomaat logogin.

6 Ap Lewi mene faget he o kota wesa logogin iluk oba mene ebe 6 en hiren wogisamo re ap ekhe nen eranhogo legoba nen agaila'lak watfisaluk heise andoma laga logogun mene faget wogisogoin. Andi it ap Lewi mene inoba re o kota 42 nen amu mene inom,

7 engga wilibikwe omanogo inom wogisogoin. Wogisogoin mene andem mondogat mangorogo re 48 kota nen ap Lewi mene inobaget logogin.

8 Kota-kota it ap Lewi mene inobaget wilayah it afuni Israel mene inunggulenu lombok omanogo inoba logogin mene andi re. O kota ebe hilingik aple inom he, wilayah andi hokho aple inom hilingik higithogo logogin,” iluk yagaisasikhe.


O kota-kota wesa awi fesukwa mene omanogo
( Ul. 19:1-13 ; Yos. 20:1-9 )

9 Tuhan en Musa yagati logolik he,

10 hane yi'nogo yi it inunggulenu Israel mene inoba yagaisan, ”Hit i Yordan arat palogo o Kanaan kweang oba asi lambik halok he,

11 hiren he o kota-kota wesa awi logogin mene faget iluk ekhe fogoin mene andiba re, it afuni nen ekhe ineranhogo lek oba nen ap watfuluk he heise o andoma laga logogun.

12 Nen, o kota-kota andem oba werek halok he, it ap warek fikhit a'nogo agaila'lagen unggulmo wasugun iluk murok wesugun oba nen he, o andi werek halok he, ap andi agap telek logogin. Andire ap haren waten iluk oba hikhibet hogoin mene a'nogo awene it unggum seberogo pilingitu inap were'ma omanogo oan pilingiti'lek logolik he ap andi ebe wasugun lek.

13 Andi faget o kota wesa awi logogin oba ebe falfaligen wenagaisogo fogoin,

14 o andem he henagan i Yordan fena timur fikhit figik, nen henagan ekhe re o Kanaan anggweang fikhit figik, ugun.

15 O kota falfaligen andem he, kota wesa mene enogo foumo, andi re hit ap hinunggulenu Israel mene faget inom, ap pok mene inambit we elama we'luk werek mene faget inom, athe ap pok mene femhogo we'luk hit hinanggele'ma werek mene faget inom logogin. Ap ekhe nen eranhogo lek oba nen ferekhogo ap ekhe pinggi watfuluk halok he heise re o kota andem misik ekheba kwi laga logogin.

16-18 Oba nen he, ap ekhe sikhe posiemanggen meneba hea, athe helep oba hea, eba hea, ap ekhe pinggi watfugu halok he, ap andi ap ware andi nen he, at ebe pinggiat wasugun.

19 It aben ap amu mene wat fagain mene a'nogo agaila'lak horokhogo mene nen he ap wene oba fuluk pinggi watu aple andi hilingisugun fano. Nen ap agailak ekhe nen ap ware a'nogo hinakfuluk halok he ap andi pinggi wasigin andi fano.

20 Ap ekhe nen ap ekheba endawimo abit oba fikhi la'luk, ap a'nogo ebe tamuk-tamakhogo warogo fembik hea, athe we nena meneba fukhogo wasimbik hea,

21 athe enggi yinggilogo inoasigin halok hea, ap andi ap ware andi nen he, at ebe pinggiat wasugun. Wasumo nen ap wa'lasigin mene a'nogo agaila'lak inom horoksek mene nen he ap unggum oba fuluk pinggi watu aple andi hilingisugun fano. Nen ap agailak ekhe nen ap ware a'nogo heragaisogo fembik halok he pinggi wasugun andi fanoat.

22 Oba nen he, ap ekhe nen ap amu meneba endawimo wasigin iluk wenggelek le'ma nen ferekhogo wasigin halok he, ap andi ebe tung-tanghogo warogo hea, athe yei payuk oba tunghogo warogo fogoin halok he fano nek.

23 Andi nen aben ineil higi'le'ma nen helep limbilogo pikhi logolik ap ekhe at aselei mene re fuk, nen agailak andi weagarogo fagain iluk ogo mondok wenggelek le'ma nenat wat fagain.

24 Wene a'nogo mene faget halok he, afuni hokhorogo kaboge'luk higithogo pilingisugun fano, ap wasigin mene a'nogo inom ap unggulmo wasugun anggugu mene a'nogo inom, ayo wurinabugun.

25-28 Afuni kabogesugun mene a'nogo nen he ap eranhogo legoba nen wate mene andi, it warek mene a'nogo agaila'lagen wasinogo iluk inebe nen kwe palogo hinago logolik, pilingiti logogun. Ap andire waluk nekhengge sugulogo re o kota wesa logogin oba omanogo waluk logoin. Waluk lamo at ebe andoma werek kwelek enek he, hun Imam Agung andem sambul logogin mene a'nogo wa'lasigin. A'nogo wa'lasumo nek he at a'nogo aiba eroma laga logogin. Oba nen he, at a'nogo o kota wesa aiba ailo nen heise lagain oba omanogo herakfuluk wulibi lambik hilingitunemen, ap wa'lasigin mene a'nogo agaila'lak en areng palogo herasimbik ebe pinggi wasugun halok he, iren unggulmo fogoin mene andi re ap pinggi watu mene hakhogo re fuk.

29 Wene melalek andoma re hit inom hinagainafuri inom yi kwe ti kwe logogun kwe andoma nen hilingiti logolik mondok logogun.

30 Wene ap watu mene faget pilingiti logolik he, ap wasigin agun iluk oba hikhibet hambik halok, at yi weak hilingite iluk ebe pinggi wasugun mene andi re aren hilingisigin aple a'nogo faget ap pire ogo, nen hokhorogo nen ogo ineil hambik ugu halok hilingisugun. Ap misigen eil hambik igin mene faget he ap oba hikhibet haga mene andi re eberogo iluk hilingisugun lek.

31 Ap ekhe nen ap wasigin mene andi re at ebe pinggi wasugun. Aren unggum wanigin mene andi re uang oba onggo palogo agap teligin lek.

32 Ap ekhe nen ap watfembik heise o kota wesama inagap telasuageluk lagaikharek oba omanogo ekheba kwi lagain halok he, ap Imam Agung a'nogo oan wa'lagi lek werek kwelek he, at a'nogo uang fuluk aiba loageluk yagasugun hanogo.

33 Hiren a'nogo hilingiti logogun halok he, kweang hit logogun oba andoma emerogo weaget fogoin andi. Ap waregen he kweang emerogo weaget fikhi logogun, enggere ero amu meneba ekhe kweang alomat fogoin mene andi fanotfugu mene ekhe werek mondok lek, we at ap wasigin agun andi ebe eiloak legetfogoin andi nek.

34 An he Tuhan, hilingik welagimo re, An nen afuni inunggulenu Israel mene inanggele'ma welagimo re, kweang hit logogun oba andoma weagerogo fogoin mondok lego,” iluk yagatikhemo yagaisasikhe.

Lean sinn:



Sanasan