Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -

2 SAMUEL 3 - Allah Wene Fano Wene Hupla Inane

1 It a'nogo asi lagaukwama nen he afuni it Saul ebikhit aga lagaukwa mene inom, Daud ebikhit aga lagaukwa mene inom, omanogo nen he weim a'nogo palfigi'legengge yafu mondok welagaukwa. At Daud fikhit mene a'nogo re inomame ekhe inomat hokho agunem he at aselei mene fikhit he maben aga lagaikhe.


Daud againafuri ap taginafikhe wene

2 Hun Daud againafuri ap o Hebron logolik taginafikhe mene re, a'makwe yi it inebe ta'larik lagaukwa higithogo re yi'nogo: Amlogo attak mene re Amon agaisa enu Ahinoam awi Yizreel mene a'nogo.

3 At amlogo ombo'ne pirenek mene re Kileab he Abigail hun Nabal agwe sogwe awi Karmel mene a'nogo nen tatikhe mene. Henaganek mene re Absalom he Maakha hun raja Talmai o Gezur mene a'nogo a'logo nen tatikhe mene.

4 Nen enggaminogo nek mene re Adonia he Hagit amlogo a'nogo. Fuap mene re Sefaca agaisa he Abital a'nogo.

5 Falfalik mene re Yitream at Daud agwe awi Egla mene a'nogo amlogo. It inebe andoma mondogat he at Daud o Hebron logolik taginafikhe mene.


Abner hun Daud oba mangosi wagaikhe wene

6 Weim it Daud ebikhit mene inom, Saul ebikhit mene inom omanogo re yafu mondok were'ma, at Abner en weim yafi lagaikhekwe a'nogo it Saul ebikhit mene a'nogoba inomame asuageluk hilingiti lagaikhe.

7 A'nogo hilingitunem linggene misik ekheba re at Isyboset hun Saul amlogo a'nogo nen he, Abner en hun Saul en agwe esanggomarogo welagaikhe mene hun Aya a'logo hele Rizpa a'nogo inom nogogenma iluk oba hikhibet hasikhe.

8 A'nogo hikhibet hasikhemo re at Abner a'nogo a'makwe het-pet isikhesik aren ikhi logolik he, ”Noe haren anggikhi logolik, at he Saul abiret fikhesik it Yehuda mene inebikhit a'luk hilingiri'lago iluk hilingiti lagen a? O endamen enggere an he hat noe heisena Saul oba tiphogo nek hilingiti lagi, nen at ogogwi agoromi inoba inom, agaila'lak inoba inom tiphogo hilingitirek enego. An nen noe hat lebethiugunem at Daud en mabenet hobagakhi laga lek a'nogo helu o. A'nogo hilingiti lagi a'nogo helu logolik oba nen he noe haren we he andi faget ikhi logolik nenu weagerogo fikhi lagen andi ri!

9-10 An he at Daud ebikhit a'luk hilingiti logogin. Tuhan nen ogo at abok wene yagati logolik he, kerajaan arire Saul oba nen inom, at againafuri inoba nen inom waganogo re Daud afuni Israel mene inom, Yehuda mene inom faget raja logouwageluk menhobagagin, iluk yagahete hilingi'mo re. An nen At Allah nen Daud oba abok wene warete mene andi hilingisigin lek halok he we At Allah nenat an nebe noasuago!” iluk isikhe.

11 A'nogo yagatikhemo re at Isyboset a'nogo Abner oba ailo agaikhesik he ane onggo we misik iluk ogo ekhe igi'lek kamo isikhe.

12 A'nogo hilingitukwasik at Abner en Daud o Hebron were'ma ap inoba wene warogo lakfisikhi logolik he, yi'nogo warogo lakfesikhe, ”Kweang yi re sa nen sebelek logogin? Iluk he haren an noba wene wa'nesumo re an nen it inunggulenu Israel mene mondogat he hat noe hebikhit enek asi wesuageluk lebetheagain o! Iluk yagasi lani,” iluk lakfisasikhe.

13 A'nogo lakfisasikhemo at Daud en onggo ikhi logolik he, ”Fano! Hilingi'mo re aren wene yi'nogo kino ikhe, iluk yaga'no, an nen hat ninom wene wasugun andi re nendawimo nen fano anggigimo re ebe yi'nogo hilingisugun. Hat an noba waga logolik he, hele Mikhal hun Saul a'logo andi re hondo'luk hat hinom we'no,” iluk lakfesikhe.

14 A'nogo lakfesikhesik at Daud en nekhengge at Isyboset oba ane lakfikhi logolik he, yi'nogo ikhe iluk lakfesikheat, ”Noe, an nagwe Mikhal andi re an nen ap Filistin mene inebe 100 nen inoati mene inagap inenggalimo meneba onggo palasigi mene hilingi'mo re nonggwarek noba lakfei wesigin fano o,” iluk wene warogo lakfesikheat.

15 Andiluk lakfesikhemo at Isyboset en he, ap Daud en lakfisasikhe mene omanogo inoba yagaisikhi logolik, he Mikhal andi agun Paltiel hun Lais amlogo a'nogo oba nen waluk lani o,” iluk yagaisasikhe.

16 Oba nen he at Paltiel a'nogo re, he Mikhal a'nogo ombo'ne le arik lagaikhe. It a'nogo lagaukwasik he o kota Bahurim asi lagaukwasik at Abner en hun a'nogoba ikhi logolik he, ”Araro, yogondak he haiba lan o!” iluk yagatikhemo re, ap Pealtiel a'nogo aiba wagaikhe.

17 It a'nogo hilingitu kwelek at Abner a'nogo re it afuni Israel mene inogogwi kaindek omanogo inoba lagaikhesik yagaisikhi logolik, ”O attagen engge hiren at Daud nit faget ninoe raja a'lep anggikhi lagep.

18 Yogo, yogondak he, fanorogo wenggel hano, Tuhan at Daud oba abok wene wareti logolik he, ’An nen Daud oba nen afuni Israel mene, afuni Filistin mene inenggimo nen inom, nen it aselei mene amu mene inenggimo nen inom inagap telinabigin o ikhe,’ aringni'more, yogondak hit faget iaple aga andi,” iluk yagaisasikhe.

19 A'nogo yagaisasikhesik he, at Abner en ogo it ap Benyamin mene inom, wene ane matukwasik he, at a'nogo o Hebron hun Daud ambit it Benyamin inaben inom, it Israel inaben inom, isukwa mene a'nogo yagaisa lagain iluk lagaikhe.

20 At Abner agoromi inebe 20 mene inom at Daud were'ma logoin iluk o Hebron lagaukwa. Lagaukwama, at Daud en it faget seni isatikhe.

21 A'nogo isaginafikhemo nasukwasik he at Abner a'nogo wulibi lageluk yi'nogo yagatikhe, ”An nen afuni Israel mene mondogat noe hat inom sebesuakhogo re yagaisilik lagain o. A'nogo sebesimbik he iren hat noe hebe raja mendek logoinogoluk wokhabik lagunem he, noe haren hendawimo anggikhi lagen mene o kweangma yoma halinafi logoinogen he, lan iluk yaganom o,” isikhemo, at Daud en Abner a'nogoba re, ”Hendawinggen serogo selekhogoat lan o,” luk yagatikhemo lagaikhe.


Abner ebe watukwa wene

22 A'nogo yagatikhemo at Abner a'nogo lagu kwelek he, at Yoab inom, nen Daud agoromi fena inom he, o ekhe pin kwi lagaukwasik sunggwe yi mene ti mene hokhorogo hugul helasukwa mene omanogo helaluk wagaukwa.

23 A'nogo wagaukwasik hilingitunem en afuni nen Yoab oba yagati logolik, ”Abner he, raja Daud oba wagama re, at Daud en Abner loageluk yagatik, nen ebe agap telek selekhogoat loageluk yagatik, ikhemo laga o,” iluk yagatikhe.

24 A'nogo yagatikhemo, at Yoab a'nogo raja ambit kwisikhesik yagati logolik he, ”At Abner he neisena hat hoba kwi waga andi. Nenahalok neisena haren weat lan iluk herakfegen nogo? Neisena haren hilingiten andi ninggi'nogoluk nogo?

25 At Abner waga andi re neisena hat hebe lalhabigiluk waga o, nen neisena haren hilingisigiluk wenggelek welagen mene a'nogo elu asigeluk inom, hat hebe ninggi'nogo welagen iluk inom eil penesigiluk wagama nen hilingiten o,” iluk yagatikhe.

26 A'nogo yagatikhesik at Daud a'nogo herakfuluk wulibi lagaikhesik, at Yoab en agoromi inoba re Abner a'nogo wolesi lani iluk miminginafikhemo, it a'nogo Abner murok ombo'ne lagaukwasik he, i mogo Sira habuli'mo aremnogo lagaikhe hak mukha lagaukwasik he, iren sugulogo inambotkwe hondo'luk wagaukwa. Nen, iren a'nogo hilingitukwa andoma re, at Daud he mondogat onggot werek kwelek enek hilingitukwa.

27 At Abner a'nogo hondo'luk wagaukwasik o Hebron asi wagaukwama re, at Yoab en hondok haluk he, o kota kwe ambe pale'ma kwi wagaikharek oba nen esanggoma andoma, wene linglong yagasigeluk hakhogo hondo'luk lagaikhe. Hondo'luk lagaikhesik aremnogo nenat ferekhogo at Yoab a'nogo nen Abner alabut talogo watfesikhemo, Abner ebe wa'lagaikhe. Wa'lagaikhemo at Yoab en he, agot Asael Abner en watikhe mene a'nogo faget endawimo sebelek welagaikhe mene a'nogo unggulmo re, Abner ebe watikhe andi.

28 Aringinhukwa mene a'nogo at Daud esanggo holhikhesik he, aren ikhi logolik, ”An inom, it an nagainafuri halinafi lagi mene inom, Abner warek andi faget niren weak mene hilingito legenggere we At Tuhan mondogat elu o.

29 Andiba re, unggum wogisoak. Hobuk logogun huli andoma re at Yoab eisok erokwe mene inoba re, ap inagap ebene inoumo purak werek mene welagik, ap inomame lek mene welagik, inangge nunggu mene inelagaikhogo welagik, hilingik mene nek logouwak!” iluk isikhe.

30 At Abner en he it Yoab inom Abisai inom inagot Asael a'nogo o Gibeon en weim yafi logolik watukwa mene a'nogo faget endawimo sebelek welagaikhesik he, iren a'nogo unggulmo watukwa andi.


Abner warek a'nogo salhukwa wene

31 A'nogo hilingitukwasik at Daud en Yoab inom, agoromi inom inoba yagaisikhi logolik, ”Abner faget fong warogo iluk he hinasu tilip talap isaluk hinasu fong warogo logolik labetarek mene laberambik he fong wa'ni,” iluk yagaisasikhe. Nen, at Abner warek a'nogo salugun iluk pia'luk lagunem he, at raja Daud ebe peti wurik Abner ebe warek kwelabek mene a'nogo o'lu fikhit laga lagaikhe.

32 Waluk lagaukwasik at Abner a'nogo o Hebron andoma salfesukwasik, at raja a'nogo againafuri holhu mene inom he kweang habulik ele'lagat oba a'nogo nen le yiyarogo agaukwa.

33 A'nogo le agaukwasigen at Daud en Abner faget le yagaisogo logolik he, yi'nogo isikhe,

34 ”Abner he, ap morue mene nen hakhogo wa'lagen he ninggi'nogo iluk nogo? Henggi re heleba homago legengge, heisok he heleba hambelek legenggeat, aben talogo waraga o, ap inanini mondok weak mene nen o, ap inobaharo weak mene nen o,” iluk le wuni isikhe. A'nogo isikhemo afuni mondogat omanogo nen at Abner a'nogo ouwak le inane kwi-kwerogo agaukwa.

35 Linggene inukhogo aben Daud oba sumburu endebengge ekhe nan iluk koni kwikhi lagaukwaba nen he, aren hombuk palhi logolik he, ”An nen o mo ubuk igi'lek werek kwelek sumburu nagain halok he, At Allah nenat an nebe pinggi noasuak!” iluk hombuk palhikhe.

36 A'nogo palhikhemo it afuni omanogo nen inesanggo holhukwasik he, at raja Daud en hilingiti lagaikhe mene andoma re, it inendawimo inagaiyekhogo nek hilingfisikhi lagaikhemo, andi faget ogo re inendawimo inagaiyek hasukwaat.

37 Linggene andi sambul he, it Daud againafuri inom, it inunggulenu Israel mene inomen ikhi logolik he, at raja nen he, Abner andi re wasigin abit werek kwelek watama o,” iluk inelu agaukwa.

38 A'nogo hilingitu kwelek, at raja nen, it at inom era'lu hophogo lagaikharek mene aremnogo inoba ikhi logolik he, ”O yogondak yi sambul he nit afuni Israel mene ninoba nen ninoe melalninaferek mene misik ekhe kweangma hulambethe andi re hit he hinonggot nogo a?

39 An yi raja Allah nen wenagaisogo mennobagaikhe mene welagi oba nen he, yogondak he, an nomame mondok lek agama welagi. He Zeruyah eagwi andoma re inobabut mondok kwanirek hilingi'mo re, an nen it halinabure elo'lek ari'logo. We At Tuhan nen enek it ap inanini weak mene andi iren hilingita mene ambisangma unggum inoba fouwago!” iluk isikhe.

Lean sinn:



Sanasan