1 SAMUEL 17 - Allah Wene Fano Wene Hupla InaneAp Goliat en tentara Israel mene ane asegen wogisikhi lagaikhe wene 1 Inenggi ekhe sambul he, ap Filistin mene nen ap Israel mene inom weim yabuogoluk inagoromi tentara mene o Yehuda kota Sokho andoma andogosi wagaukwasik inawi tenda o Sokho honggolek, Azeka honggolek, o Efes-Damim andoma wutukwa. 2 A'nogo wutu kwelek, at Saul agoromi tentara Israel mene inom andogotukwasik, inawi tenda o Ela tonggoma andoma wutukwaat. A'nogo wutukwasik, ap tentara Filistin mene nen inoasuogoluk wagunem inoba wulibuogoluk inafe hibilik-hebelekhogo welagaukwa. 3 A'nogo hilingiti logolik it Filistin inap he punu elikwe meneba mendek welagaukwa, nen it Israel mene re punu yikwe meneba mendek welagaukwa. Nen it fena-fena mendek were'ma tulem andoma re tonggo misik ekhe welagaikhe. 4 A'nogo hilingik kwelek ap misik ekhe aiba kota Gad mene, weim ailo'lek yaferek mene enu Goliat, ap Filistin mene inawi tenda wuri'mo nen ap tentara Israel mene inoasigiluk wulibi wagaikhesik ane asegen wogisikhi lagaikhe. At oagese re, mondok uan 3 meter hangge. 5 At unggulasu re tembaga mene sebelogo, nen, sing isu hak he asu tembaga mene enggin hokho mene 57 kilo hangge laberek welagaikhe. 6 Eisok oba re, ineisok inoasinogo iluk labetarek mene tembaga meneat laberek. Nen, sige endep horok mene ebe tembaga meneat omoloba harogo. 7 Nen, arige hokho mene kabelogo enggat posiemanggen meneba merenghogo magongge enggin he 7 kilo mene waluk nugu kwelek, ap aselei mene nen Goliat wasinogo iluk at agot tentara mene ekhe nen e sabelek mene waluk attak-attak elokhoma nikhi lagaikhe. 8 At Goliat a'nogo wagaikhesik, aremnogo kamo isikhesik, ane hokhorogo ap tentara Israel mene mel yagaisasikhe: ”Hit andoma ninggi'nogo hilingiti lagep? Weim yafi lageba? Ap Saul amingmingengge mene yi sani, an he ap Filistin nagun! Ap hit mene ekhe ailo mondok lek mene halok, an nemberek wal-wal uogen penogo pelabi we'ni o. 9 Weim a'nogo nemberek walhikhi logolik, aren an noate halok, nit ninebe lambulogore, hit hinamingmingengge hilinglasugun o. A'nogo meneat he, an nen at mabenet fembik wati halok, hit hinebe nit ninamingmingengge hilinglasimbik nit ninane hologo hilingiti logogun o. 10 Yogondak hit ap tentara Israel mene yi, nane asegen wokhisikhi lagi o. Weak-weak an weim nemberek walhouwogen he, ap ekhe wenagaisogo feni re,” iluk yagaisasikhe. 11 Ane asegen a'nogo wogisugunem, Saul agoromi tentara mene inom inesanggo holhukwasik he, ina'manggen hokho mene lagaukwasik he, inailo mondok agaikhe. At Daud a'nogo Saul awi tenda wuri'mo lagaikhe wene 12 At Daud andi ap Efrata mene, Isai amlogo. Aiba re, o it afuni Yehuda mene inaiba andoma, o sili enu Betlehem mene. At Isai andi againafuri ap inebe 8 nen taginafikhe. A'nogo taginafikhemo re, at Saul en afuni Israel mene ferinarek welagaikhe andem sambul he, at Isai ebe mondok yaman agaikhesik welagaikhe. 13 Werek kwelek, againafuri manggusa mene inom, ombo'ne mene inebe pire inom, inebe henagan andi, weim yabuogoluk Saul inom lagaukwa. Ap manggusa mene andi enu re, Eliab, nen ombo'ne re, Abinadab, nen agot ombo'ne mene re, Syama. 14 Nen, Daud he, elabo mene. At Daud ogogwi inebe henagan aremnogo weim yabuogoluk Saul inom lagaukwasik werek kwelek, 15 at Daud enggi ekhe sambul he eisena anggo domba konigiluk Saul herakfuluk ambotkwe o Betlehem waga lagaikhe. 16 At Goliat enggi 40 nen inukhogo andi re ap tentara Israel mene inoba ane asegen wogisageluk, hubet siakhogo inom, hu'mokokwe inom, ap tentara Israel mene erarogo folek werek higit horokhogo omanogo kwi waga lagaikhe. 17 A'nogo hilingiti lagaikhemo, inenggi ekhe sambul he, at Isai nen Daud mel yagatikhe: ”Hombak werago mene 10 kilo yi inom, sumburu roti 10 nenat yi inom, hogogwi ap tentara mene inawi tenda wuri'mo were'ma wogisa lan o. 18 Laga logolik, ap tentara esa logalharek mene inoe komandan faget, nunggu mene enu keju 10 nenat yi inom waluk lan o. Lambik he, hogogwi inoba, Hinebe ninggi'nogo welagep? iluk heinok wogisano o. Wogisambik, an nen he, Ogogwi inoba eberogoat lagasik inebe fano were'ma eilenggen arat isaluk wagama higi, iluk anggayogen he, nendawi wenggelogo ekhe waluk we'no o. 19 It inebe re, at Saul inom, nen tentara Israel mene mondogat inom, o Ela tonggoma andoma ap Filistin mene inom weim yafunem lagain o,” iluk yagatikhe. 20 A'nogo yagatikhemo, nogo uluk hobit hubet siakhogo eluk agaikhesik anggo domba ap ekhe serogo welagarek mene oba fuluk, sungge omanogo waluk he, eisena nen yagatikhe hagat lagaikhe. Lagaikhe re, ap Israel mene weim yabuogoluk ami'mit suphogo sinelogo kwisukwasik, 21 ap tentara Filistin mene lek, tentara Israel mene lek, inom weim yabuogoluk ugunem lagaikhe. 22 Lagaikhesik, yi mene ti mene waluk lagaikhe mene omanogo ap tentara inasungge fisogo welagarek mene omanogo inoba fuluk he, weim yafunem ogogwi inom ambi asuogoluk inoba lagaikhe. 23 Lagaikhesik, ogogwi inom wenenggak ugunem, ap Goliat a'nogo inelokhoma higit wagaikhesik he, hundik-handik ane asegen wogisikhi lagaikhe hagat wogisugunem at Daud esanggo holhikhe. 24 A'nogo ugunem ap Israel mene at Goliat ineilenggen hasukwasik he, inailo nen heise maminget ha wagaukwasik he, 25 it-it mel isukwa, ”Goliat yethani, nailo e. Ane asegen wo'nisili'logo a'li holini. At Saul nit ninoe raja nen he, wene yi'nogo watnisikhe anggigi: Ap sa nen Goliat ebe wate halok, onggo hokho mene wogosigin o. Nen, an raja na'logo re ap andi igesigin o. Nen, at eisena, againafuri inom mondogaren uang pemerintah faget kino ugunem fikhi logogun mondok lego, iluk ikhe anggigi,” iluk isukwa. 26 A'nogo isukwama, at Daud en mel isikhe: ”Ap Filistin mene Allah ane onggot mene ari re, ailo lega? Allah eluk mondok welagarek mene againafuri tentara mene inoba ane asegen wogisili'lago ari re, nailo e,” iluk isikhesik, ap tentara mene at era'lu welagaukwa mene ekhe mel yagaisasikhe: ”Afuni Israel mene inenu weagerogo fili'lago mene andi eiloak leget figik, nen ap Filistin mene andi ebe watik, igin agun andi re nena mene wogosugun nogo?” iluk heinok wogisasikhe. 27 A'nogo heinok wogisasikhemo, it ap aremnogo nen he, at raja nen wene warisasikhe mene a'nogo yagatukwa. 28 At Daud ap tentara mene omanogo nen wene a'nogo yagatunem he, at Eliab, Daud oe manggusa mene a'nogo nen esanggo holhikhesik, a'mage hokhorogo lagasikhesik, at Daud wenageti logolik, mel yagatikhe: ”Hat yoma nenahalok wagen? Hanggo domba endebat o leimo a'lima werek aremnogo sa fisogo logouwagaluk yaga'luk wagen? Hat hobabut he, mondok weak fogerakhikhi logolik hilingiti lagen a'nogo an nelu o. Weim yafunem, we, heilenggen faget isagaluk wagen a'nogo lek nogo a?” iluk yagatikhe. 29 A'nogo yagatikhemo, at Daud en he, ”An weak ninggi'nogo mene hilingitimo? An he, we, heinok wogisikhi lagi oma ri!” iluk yagatikhe. 30 A'nogo yaga'luk, wene a'nogo mene ap tentara ekhe amu mene inoba heinok wogisa lagaikhemo, iren he, onggo wene a'nogo higithogoat yagatukwa. 31 A'nogo yagatukwa meneat he, it ap miren mene hakhogo nen at Daud en isikhe mene inesanggo holhukwasik at Saul yagasi wagaukwama re, at Daud Saul oba wesuagaluk woletikhe. 32 A'nogo woletikhemo, at Daud Saul oba wagaikhesik he, mel yagatikhe: ”Neisena, niren ap Filistin mene andi faget ninailo sugun lego. An hamingmingengge nen at nemberek elok walhogoin iluk yagaheti o,” iluk yagatikhe. 33 A'nogo yagatikhemo, at Saul en he, ”Hat hebe oan sougerek welagen, nen at he ebe yenggerek oba nenat weim yafu aple yanggulhikhesik mondok elu mene o, hat hemberek elok yabuhagen egen a? Elo'lego,” iluk yagatikhe. 34 A'nogo yagatikhe meneat he, at Daud en he, mel yagatikhe: ”An hamingmingengge re, neisena anggo domba konhu were'ma, mene olomene obabut weak mene singa inom, beruang inom, wam domba halmaget higik waluk lagunem, 35 sirok-murok he, ebe wa'luk, domba ambema nen telhirek mene o. A'nogo meneat he, at singa nen he a, beruang en he a, an nebe noasigiluk ugu halok, an nen alonggop fakfuluk komukhogo ebe mondok watirek aro. 36 A'nogo wati lagingge re, ap Filistin mene Allah ane onggot mene andi nen Allah eluk mondok welagarek mene againafuri tentara mene ane asegen wogisili'lago andi nen he, an hamingmingengge nen mene olomene a'nogo watirek hagat elok wasigin anggikhi lagi o. 37 Nineisena Tuhan nen, an hamingmingengge mene olomene obabut weak mene nen noasigiluk ugunem telnaferek andi hak, ap Filistin mene andi nen noasigiluk ugunem telnabigin aro,” iluk yagatikhemo, at Saul en he, mel yagatikhe: ”Fano, nineisena Tuhan nen enek lebetheoago,” iluk yagatikhe. 38 A'nogo yagatikhesik, weim yabuogoluk sing itarek hak asu posiemanggen mene ugu mene Daud wogotikhemo itikhe. Itikhemo, at Saul en unggulasu ebe tembaga mene Daud unggul oba ikfesikhe. 39 A'nogo hilingfesikhemo, hobuk at Daud karok Saul mene su posiemanggen mene itikhe a'nogoba kelogo fesikhesik he, kwe lagaluk walhasikhe meneat he, at Daud alilingge weim yafarek mene andi iterek le'ma nogo nen he, kwe ninggi'nogo la heat hilinglagaikhemo, Saul mel yagatikhe: ”An hamingmingengge su yi'nogo labeti lagi le'ma nogo nen he, laberogo kwe la elo'lek aga o,” iluk yagatikhesik, weim yabuogoluk wanharek mene wanhikhe omanogo mondogat nonggologo fesikhe. 40 A'nogo nonggologo fesikhesik, wam konhi logolik sige tomuk waluk nikhi lagaikhe mene a'nogo wanhikhesik, helebenggen hombonu mene ebe fuaben mene i elema nen wanhikhesik he, asu sak elema kwalogo wanhikhe. A'nogo wanhikhesik, hele suepak hilingik a'nogo inom enggimo wanhikhesik Goliat oba higit lagaikhe. Daud en Goliat watikhe wene 41 At Daud a'nogo lagu kwelek, at Goliat ogore, ebe wasinogo iluk, e sabelek mene ap ekhe nen waluk attak-attak wagu kwelek, at Daud oba higirat wagaikhe. 42 Waga logolik, eilenggen Daud yetha wagaikhesik ebe futfesikhesik he, at ebe alage oan fano mene nen he, ane asegen waganogo endo agaikhe. 43 Endo a'nogo aga logolik, mel yagatikhe: ”Sige tomuk ari ninggi'nogo hilingisigiluk waluk wagen? Hat hendawimo nen he, an nebe mene higit anggegen a?” iluk yagatikhesik, at andugwi kembuba hombuk palogo Daud homan fesikhe. 44 Homan fesikhesik, ane asegen Daud mel wokhasikheat: ”Yogo, noba eme re. An nen hat hoasimbik hebe warek sue wam noagaluk wogosigin o,” iluk ane asegen wokhasikhe. 45 A'nogo yagatikhe meneat he, at Daud en mel yagatikhe: ”Hat he, an noasigiluk henggarok inom, afi'lolo inom, arige kabelek inom helaluk wagen meneat he, an enek he, ap tentara Israel mene haren hendawimo seramet fisaluk hane asegen wogisegendek mene ineisena Tuhan Allah yi mene ti mene hilingiterek enek mene a'nogo enuba hoasigiluk wagi o. 46 O yogondak yibaat, neisena Tuhan nen he, hat hebe nenggiba foumo, hoasimbik he, halonggop paligin o. Hat hagoromi tentara mene hinom hinebe warek sue, wam, noagaluk wogosigin o. A'nogo hilingisigin andiba, afuni o kweangma yi awi ti awi welagaikharek mene mondogaren he, it afuni Israel mene ineisena Allah fogeratarek mene andi ebe eberogoat werek, iluk inelu asugun o. 47 Nen, afuni yoma werek mene mondogaren an nen hilingitunem ineilenggen hambik, afuni Israel mene ineisena Tuhan andi re, at againafuri telinabigiluk he karok inom, sige inom oba re telinaferek lek higi, iluk inelu asugun aro. Weim yogondak yi Allah aweimat yabugun. Andi nen he, Arenat hat hebe nit ninenggiba fagain o,” iluk yagatikhe. 48 A'nogo yagatikhemo, at Goliat a'nogo Daud oba higit horokhogo wagaikhemo, at Daud ogo weak-weagat ap Filistin mene inoba higit at Goliat oba lageluk lagaikhe. 49 Lagaikhesik, enggi su elema kwelakfesikhesik helebenggen ekhe wanhikhesik he, suepak a'nogo abuk oba fesikhesik lithasikhesik obokhasikhe re, laga lagaikhesik, Goliat elha tamukhogo helebenggen a'nogo ungguloa'ma kwisikhemo ebe elokhe sogoum kweangma hulambetikhe. 50-51 A'nogo hulambetikhemo re, Daud Goliat era'lu humusek menlasi lagaikhesik he, Goliat enggarok awingga elema nen lisogo wanhikhesik alonggop palhikhe. At Daud en, we, helebenggen, suepak abuk oba fesikhesik lakfesikhemo Goliat ebe watikhe re, a'nogo andi. A'nogo watikhemo, ap tentara Filistin mene omanogo, inoe ineilenggen kwelakhasukwa re, arat wa'lagaikhemo hasukwasik heise pugulagaukwa. 52 A'nogo lagaukwama, ap tentara Israel mene inom, Yehuda mene inom, inane ami'mit anggiluk weak sup ikhi logolik ap Filistin mene muginarek huli afuni Gad mene inaiba, o sili enu Ekron kwe ambe pale'ma andoma fisa lagaukwa. A'nogo muginarek laga logolik, ap Filistin mene inebe o Saraim lagaikharekwe andoma tok warek, sige warek, mondok liaginafukwa. 53 Ap tentara Israel mene omanogo nen ap Filistin mene a'nogo inoarik lagaukwasik, inambotkwe waga logolik, ap Filistin mene o tenda wutukwaba omanogo yi mene ti mene fesukwa mene hugulengge helasukwa. 54 Nen, Daud Goliat unggul palek a'nogo wanhikhesik he, waluk o Yerusalem wagaikhe. A'nogo meneat he, at Goliat asikhe arige nek he, at Daud aiba fakhasikhe. At Daud ebe furogo Saul yagatukwa wene 55 At Saul en he, Daud en ap Goliat a'nogo wasi lagaikhemo eilenggen hasikhesik he, agoromi tentara mene inoe enu Abner oba heinok wanhi logolik he, mel isikhe: ”Abner, ap alage ari sa amlogo nogo,” iluk yagatikhemo, at Abner en he, ”An hagot he, nonggoro,” iluk yagatikhe. 56 A'nogo yagatikhemo, at Saul en he, ”Halok he, hat sa amlogo nogo, iluk oba heinok wani lan o,” iluk lakfesikhe. 57 A'nogo lakfesikhemo, at Daud Goliat wa'luk o tenda wuri'mo wagunem emberek ambi agaukwasik yagatikhesik he, at Daud Goliat unggul palek a'nogo enggimo waluk wagunem, at Abner en waluk, Saul oba wagaikhe. 58 A'nogo wagaikhemo, at Saul en he, ”Nagot, hat sa amlogo nogo,” iluk heinok wokhasikhemo, at Daud en he, ”An hamingmingengge yi neisena re, Isai aiba o Betlehem mene a'nogo amlogo o,” iluk yagatikhe. |
LAI 2013
Indonesian Bible Society