1RAJA-RAJA 3 - Allah Wene Fano Wene Hupla InaneRaja Salomo nen endawinggen kagalek mene faget samban Allah kino yagatikhe wene ( 2Taw. 1:3-12 ) 1 At raja Salomo a'nogo afuni Mesir mene inom sebesuogeluk logolik he raja Mesir mene a'logo helasikhe. A'nogo helasikhesik he, aren hele a'nogo helaluk he o kota Yerusalem eisena Daud aiba a'nogo feilagaikhemo werek kwelek o sili at raja ebe werek oba inom, Tuhan aiba a'nogo inom, leget o Yerusalem haning leget a'nogo inom, mondok eil homologo wutunem andoma welagaikhe. 2 Andem sambul he, Tuhan Awi a'nogo oan wuti'lek welagaikhe andi nen he, afuni nen wam, yi mene ti mene Allah faget fugu mene re obalik alek-alekwe legokwe andoma nen noleti lagaukwa. 3 Nen, at Salomo nen eisena Tuhan oba endawinggen hundik logolik he, eisena nen yi'nogo hilingiti logoino iluk melalogo yagatikhe mene omanogo higithogo hilingiti lagaikheba nen he, wam yi mene ti mene Tuhan faget noletu mene re aren obalik we alek-alekwe legokwe andoma nen noleti lagaikhe. 4 Enggi ekhe sambul he, at Salomo eisena Allah faget hilingisigiluk o Gibeon lagaikhe. Obalik andem he wam yi mene ti mene Allah faget esinet fuluk noleti lagaikhe hagat obaget hilingisigiluk lagaikhe. Andem en wam Allah faget warogo noletikhe mene mondogat 1.000 nen. 5 Andi sambul arat noletikhesik he, o hubanggo nogo ugunem, Tuhan nen at elokhoma menlagaikhesik, abiba mel yagatikhe: ”Salomo. Hat hamolo mene An nen wokhesigin enggere, kino yaganom o,” iluk yagatikhe. 6 A'nogo yagatikhemo, at Salomo nen ikhi logolik he, ”Tuhan neisena, hat hamingmingengge an neisena Daud a'nogo hat hoba lombokhogo mondok logolik, fano higithogo nek hilingiti lagaikhe andi nen. Hat hendawinggen hundik mondok logolik lebethikhi lagagin andi. Hobuk at hendawinggen hundik mondok logogin andi enegat asuagaluk, amlogo an nebe wogotiginmo, yogondak an at obali'mo nenupogot menlagarik afuni ferinarek welagi andi. 7 Neisena Tuhan Allah. An nebe alageba re, afuni ferinarek logou nobakhe palek welagi meneat he, Haren an neisena obali'mo nenupogot logouwagaluk menfanhen andi, neisena. 8 An nebe afuni inunggulenu Hat honggwarek hagainafuri asuagaluk wenaginafigin mene inanggele'ma welagi o, neisena. It afuni inunggulenu andi mene inebe mondok hokhorogo inenggi wenasu mondok elo'lekhogo werego. 9 Andi nen he Tuhan neisena, an nen hagainafuri andi ferinarek logolik nendawinggen kagalogo higithogo hilingitik, fano mene weak mene enegat penetik, ikhi logogiluk namolo nen nobabut andi mene wo'ne'nogoluk kino yagaheti o, neisena. A'nogo meneat he, haren a'nogo wo'neten lek halok, hagainafuri inebe mondok hokhorogo andi ninggi'nogo ferinarek logogin anggegen, neisena,” iluk yagatikhe. 10 A'nogo yagatikhemo, At nineisena Tuhan nen he, ”Salomo nen kino yaganete andi fano,” iluk endawimo anggasikhe. 11 A'nogo anggasikhesik, Salomo mel yagatikhe: ”Haren he, hebe umur uanhogo logogiluk inom, honggwarek faget hebe kain heilmo wulalhak logogiluk inom, haselei mene inebe inoati logogiluk inom, kino yaganeten lek meneat he, afuni fanorogo ferinarek logogiluk hendawinggen kagalek logogin mene kino yaganeten andi nen he, 12 kino yaganeten mene andi, An nen arat wokhesigin o. Hat hendawinggen mondok kagalek logolik, yi wene ti wene enegat futfikhi logoinogoluk hilinghabigin andi hangge, attak hebe ta'lagi'lek oba afuni ekhe inobabut andi hangge wogisigi'legat. Nen, hobuk hat hebe lek asimbik oba, ekhe wogisagain mondok legat. We, hat wokhesigin andi aro. 13 Nen, haren ekhe kino yaganeti'lek mene ogore, wokhesigin aro. Andi re, hat hebe heluk werek oba, ap kaindek inenupogot ekhe, we, endebat elo'lek hangge werek kwelek, hat enek he, kain logolik yi mene ti mene mondok hokhorogo heilmo wulalhak were'ma, afuni nen hokhorogo agaugwethafi logogun aro. 14 Nen, haren heisena Daud hilingiti lagaikhe hak, An nen, nane, yi'nogo hilingi'no, ti'nogo hilingi'no, iluk yagahisasigi mene andi hologo hilingiti logogin halok, hebe umur uanhogo logoinogoluk hilinghabigin aro,” iluk yagatikhe. 15 A'nogo yagatikhemo, abi hasikhesik eluk agaikhesik he, ”Allah nen nabiba yaganetemo higi,” iluk futfesikhe. A'nogo futfuluk, ambotkwe o Yerusalem wagaikhesik, nineisena Enupogoren Peti Wene Warogo wo'ninafikhe iluk hilingik a'nogo elokhoma mendek logolik, wam yi mene ti mene Allah faget warogo noletik, Allah ninom lambulogo iluk ekhe warogo noletik, isikhe. A'nogo hilingitikhesik, agoromi kaindek mondogat faget pesta hilingitikheat. At Salomo nen wene ekhe mondok elo'lek mene elok pilingisogo legetfesikhe wene 16 At Salomo nen a'nogo hilingitikhesik were'ma, inenggi ekhe sambul he, hemi inebe pire yanani nilik nikhi lagaukwa mene raja Salomo oba wagaukwa. 17-18 A'nogo wagaukwasik, it hemi andem at ekhe nen mel yagatikhe: ”Noe. Hemi ekhe ninom lek, we, he yi nemberek ninamuat ninaiba misi'mo welagorek. Logolik he, an neak ap takhigi. A'nogo takhigirik oba ninenggi pire were'ma nen, he yi eak ap takhikheat. 19 A'nogo takhogosik nogo ikhi logolik, at he yi eak nogo ugunem agaisa afe hebeligin ha'ma nen eak a'nogo ebe nen sebelfikhemo wa'laga. 20 A'nogo wa'lagama, o hup enggen tulem an nogo ugu kwelek, at he yi menlagasik an neak nagaumo were'ma wani wagasik he, an neak at nogo ili'lagoba fei lagasik he, at eak wa'laga mene a'nogo an nogo ikhi lagiba nagoumo fei wagama o. 21 Andi nen he, o wei ikhemo an neluk agarik neak eilak wogosigiluk ugunemen he, neak arat wa'laga'ma higi o. A'nogo higirik, neilenggen tukhumhogo peneti lagi re, an neak an nen tati mene hangge lego,” iluk yagatikhe. 22 A'nogo yagatunem at he ekhe a'nogo nen he, ”Heranhogo ikhi lagen. An neak he, eluk yiat. Nen hat heak he, warek ari aro,” iluk yagatikhemo, at he attak mene a'nogo nen he, ”Lego. Omalik warek yi re, hat heak. Nen, eluk ari re, an neago,” iluk yagatikhe. At kain enupogot eilhanem wene a'nogo emberek palhukwa. 23 A'nogo hilingitukwama, at raja Salomo nen he, ”Hat ekhe yi nen he, an neak he eluk mene yi aro. Hat heak omalik warek mene ariat, igik, nen, hat ekhe nen he, lego. Hat heak he warek mene yi. Eluk mene ari an neago, igik, ikhi lagep,” iluk yagaisasikhe. 24 A'nogo yagaisasikhesik, ap ekhe nen karok afuni inoatarek mene wanuagaluk yagaisasikhe. A'nogo yagaisasikhemo wanhukwama re, 25 at raja nen mel yagaisasikhe: ”Omalik eluk mene ari tulem heirogo pelanghogo re, hemi emberek arem, at fena at fena wogisani o,” iluk yagaisasikhe. 26 Wene a'nogo ugunem inesanggo holhukwasik, at he eak eberogoat eluk welagaikhe mene a'nogo nen he, mel isikhe: ”Noe, omalik ari watun o. Eluk herakfembik he, at he yi wogom o,” iluk yagatikhe. At he andi eak endawi mondok agaikhe andi nen he, a'nogo yagatikhe andi. A'nogo isikhe meneat he, at he ekhe a'nogo nen he, mel isikhe: ”omalik ari misik mene nek wogosumo weago. Ma re, hibi'ni o,” iluk yagatikhe. 27 A'nogo isukwama, at Salomo nen he agoromi mel yagaisasikhe: ”Omalik ari wasugun lego. Eluk herakfembik, at he attak ane ikhe mene ari wogo'ni o. Omalik ari agaisa ebe ari aro,” iluk yagaisasikhe. 28 At Salomo nen wene andi higithogo pilingisogo tegetikhe andi nen, it afuni inunggulenu Israel mene inesanggo holhukwasik he, ”At Allah nen Salomo, yi wene ti wene higithogo tegeti logouwagaluk endawinggen kagalek mene wogotemo werek higi, ninailo e,” iluk Salomo inane agaukhogo fogeratukwa. |
LAI 2013
Indonesian Bible Society