Lua tosi o Sau 5 - Tosi TapuFakamauli o Naamane, tagata Silia 1 Ko Naamane, pule o le solia o le sau o Silia, ko se tagata leia na alofaia ai e lona pule ti na logologona ; talie ko ia leia na saofaki ai e le Eteleno le kau Silia. Kae na kilia le tagata lena na toa mo makeke. 2 Ti na ano loa le kau Silia, o taui a fa solia i le fenua o Iselaele, ti na lotou aumai popula loa se ga taine o fenua o Iselaele, ti na tausi loa le ga taine lena ki le avaga o Naamane. 3 Na pati loa le ga taine ki lona fafine pule : Oi, kanapau na nofo loa loku aliki i tafa o le polofeta leia e nofo i Samalia, kua fakamauli loa a ia e le polofeta i lona kilia ! 4 Na ano loa Naamane, o pati ki lona pule : Na pati felaaki le ga taine leia na aumai mei Iselaele. 5 Ti na pati loa le sau o Silia : E malie, ano ki Samalia, ti e kau tuku atu loa se tosi ki le sau o Iselaele. Na ano loa Naamane, ti na too loa e ia ni kilo paaga e kau lelau tolu kilo, mo ni kilo aulo e kau ono, ti mo ni kofu katoa e kau agafulu. 6 Na ave loa e Naamane ki le sau o Iselaele le tosi, leia na tosi ai : Ka kaku atu loa le tosi leinei, e ke iloa loa e kau kakau atu Naamane, laku tagata fakasausau, o tupu ke ke fakamauli a ia mei lona kilia. 7 I le oki o lana lau le tosi, na sae loa e le sau o Iselaele ona kofu, o pati : Pe ko le Atua au, ke kau fakamate ia pe ke kau fakamauli ia, ke tupu ai lana pati mai kiate au ke kau fakamauli se tagata mei lona kilia ? Ke kotou iloa ti ke kotou matala e afa e ia se nea ke tupu ai se tokaveli ia maua. 8 I le logo loa a Eliseo, tagata a le Atua, na sae e le sau ona kofu, na kakau loa e ia ke pati ki le sau : Kolea na ke aga ai o sae ou kofu ? Tuku le tagata lena ke au kiate au, ti e iloa loa e ia e i ai se polofeta i Iselaele. 9 Na ano loa Naamane mo ana osi mo lana saliote, o tuu i le matapa o le fale o Eliseo. 10 Na kakau loa e Eliseo ke pati kiate ia : Ano, ti ke uku tua fitu i le Solotane ; e toe malie loa lou tino ti e ke mea loa. 11 Na ita loa Naamane ti na ano loa a ia, o pati : Ko leinei, na kau pati : E ulu mai loa a ia kiate au, e au totonu loa a ia, e kalaga loa a ia ki le suafa o le Eteleno, lona Atua, e fafa loa lona lima ki le potu leia e masaki, ti e fakamauli loa e ia au. 12 Ko vaitafe o Tamaso, le Apana mo le Palepale, pe e leaise la malie ake i vai fuli o Iselaele ? Pe na leaise mafai fai ke kau maanu i ai ti ke kau mauli ? Ti na toe liliu loa Naamane mo lona ita, o ano. 13 Kae na fakafeofi ake loa ana tagata fakasausau, o pati kiate ia : Tamana, kanapau na kole atu e le polofeta kiate koe se nea faigataa, pe na leaise ke fai loa a ia ? Ti kolea e leaise ke fai ai loa le nea leia kua pati atu a ia kiate koe : Maanu, ti e ke mea loa ! 14 Na ifo loa Naamane, o uku tua fitu i le Solotane, o mulimuli ki le folafola a le tagata a le Atua ; ti na liliu loa lona kili ofaipe se kili o se ga toe memea, ti na mea loa a ia. 15 Na toe liliu loa Naamane ki le tagata a le Atua mo ana tagata fakasausau. I lana kaku atu, na ano loa a ia ki mua o Eliseo, o pati : Ko leinei, e kau fakamaoki e leaise tasi ake Atua i le Atua o Iselaele i le malama nei katoa. Ti ko leinei e kau kole atu kiate koe, ke ke tali se nea alofa mei le lima o lau tagata fakasausau. 16 Na tali loa Eliseo : E mauli le Eteleno leia e kau fakasausau ki ai ! E leaise kau tali loa se nea alofa. Na kole fakamakeke ake e Naamane ke tali e ia, kae na fakafiti a ia. 17 Koia na pati ai loa Naamane : Ko leinei e leaise ke tali se nea alofa, fakataga ke soli mai ki lau tagata fakasausau se ga kele mei lou fenua o fakauta ki le kavega a ni osi e lua ; talie e leaise toe loto loa lau tagata fakasausau ke momoli ki ni iki ake atua se failaulau mo se sakilifisio, e momoli loa e ia ki le Eteleno toka tasi. 18 Ko leinei fua le nea leia e kau kole ki le Eteleno ke fakamolemole mai ki lau tagata fakasausau. Ka ulu loa loku pule ki le fale o lona atua ko Limoni o tulolo i ai, ti ka falanaki loa a ia ki loku lima, e kau toe tulolo foki i le fale o Limoni. Ke alofa le Eteleno o fakamolemole ki lau tagata fakasausau, mo ka e kau tulolo loa i le fale o Limoni ! 19 Na pati loa Eliseo kiate ia : Ano i le tokamalie. Na mavae loa Naamane meia Eliseo, o mamao fakaikiiki atu i le ganea lena. Piki o le kilia o Naamane kia Keasi 20 Ka na pati loa Keasi, tagata fakasausau a Eliseo, tagata a le Atua, i lona loto : Ko leinei, na leaise tali e loku pule se nea i nea alofa meia Naamane, le tagata Silia ; e mauli le Eteleno ! ka kau makape loa i ona muli, ti e kau maua loa se nea meiate ia. 21 Ti na makape loa Keasi i muli o Naamane. I le tio mai a Naamane ki lana makape ake i ona muli, na ifo loa a ia mei lana saliote, o ano o fakafetaulaki kiate ia, o pati : Pe malie fai ? 22 Na tali loa Keasi : E malie fai. Kua kakau mai au e loku pule ke kau pati kiate koe : Ko leinei, kua tau mai ki loku kaiga ni tagata tupulaga e toka lua mei le mauga o Efalaimi, i vosa o le kau polofeta ; e kau kole atu kiate koa ke ke soli mai ki laua se fa tenalio paaga e tasi mo ni teu katoa e lua. 23 Na pati loa Naamane : Tali ke ke too ni fa tenalio paaga e lua. Na kole fakamakeke ake e Naamane kiate ia, ti na fafao loa e ia ni fa tenalio paaga e lua ki ni taga e lua, ti na soli loa e ia mo ni teu katoa e lua, ti na fakaamo loa e ia latou ki ni tagata e toka lua i ana tagata fakasausau, o kakau ke muamua ia Keasi. 24 I le temi leia na lotou kaku ai loa ki aluga o le mauga, na too loa e Keasi a nea fuli mei ola lima o tuku ki le fale, ti na kakau loa e ia a tagata ke ano. 25 Ti na ano loa Keasi ki mua o lona pule. Na pati loa Eliseo kiate ia : E ke au meifea Keasi ? Na tali loa a ia : Na leaise ano lau tagata fakasausau ki se ganea. 26 Kae na pati loa Eliseo kiate ia : Na leaise puli loku laumalie i le temi leia na ifo ai le tagata lena mei lana saliote, o au ke fakafetaulaki mai kiate koe. Pe ko le temi leinei ke too ai ni paaga, mo ni nea lava, o tupu ke totogi ai ni faisaga olive, mo ni faisaga vite, mo ni ovi, mo ni pipi, mo ni tagata fakasausau, ti mo ni fafine fakasausau ? 27 E pipiki loa le kilia o Naamane kiate koe mo lou sakoga o lee gato. Ti na mavae loa Keasi meia Eliseo mo se kilia kua tea ofaipe le nive. |
© Société Biblique de Genève, 2000-2020
Société Biblique de Genève