Lua tosi o Sau 4 - Tosi TapuMilakulo o le lolo a le fafine lokonui 1 Na tagi loa se fafine i avaga o vosa o le kau polofeta kia Eliseo, o pati : Kua mate loa lau tagata fakasausau, loku avaga, ti e ke iloa na i lau tagata fakasausau ki le Eteleno ; kae kua au le tagata tae maua ke too aku fanau e toka lua ti ke la popula kiate ia. 2 Na pati loa Eliseo kiate ia : Kolea le nea leia e feala ke kau fai kiate koe ? Kolea le nea leia e ke maua i lou fale ? Na tali loa le fafine : E leaise maua e lau fafine fakasausau se nea e tasi i fale, kae ko se fagu lolo e tasi malie. 3 Ti na pati loa Eliseo : Ano, o kole mai ni fagu mei ou vasaa fale, ni fagu mamasa, ti ke kole ke lasi. 4 Ka ke ulu loa ki fale, ti ke tapono loa le matapa kiate koe mo au fanau ; ti ke liligi loa le lolo ki fagu fuli ana, ti ke tanaki loa a fagu ala kua apelepele. 5 Na mavae loa le fafine meia Eliseo. Na tapono loa e ia le matapa, i le oki o lana ulu ki lona fale mo ana fanau ; na la fakatali a fagu kae na liligi e ia. 6 I le apele o fagu, na pati loa le fafine ki lona tama : Ke toe fakatali mai se tasi a fagu. Kae na tali loa a ia : Kua oki a fagu. Ti na gato loa le sali o le lolo. 7 Na ano loa le fafine o fakamatala ki le tagata a le Atua, ti na pati loa Eliseo : Ano, o fakatau le lolo, ti ke ui lou maua ; ti e ke mauli loa, a koe mo au fanau, i le nea leia e toe loa. Fakamauli o le vosa o le fafine Sunami 8 I se aso na fakalaka Eliseo i Sunami. Na nofo i ai se fafine mauiga, leia na taofi ia a ia ke kai. I ana fakalakaaga fuli i ai, na ano a ia o kai i le kaiga o le fafine. 9 Na pati loa le fafine ki lona avaga : Ko leinei, e kau iloa ko le tagata leia e fakalaka tuumau i lota kaiga ko se tagata maokioki a le Atua. 10 Ke ta fai kiate ia se ga kogafale i aluga o le fale ti ke ta tuku ki ai se palepale, mo se laupapa, mo se ekeekeaga, ti mo se fa malama, o tupu ke ano a ia ki ai mo ka au loa a ia ki lota kaiga. 11 I se tasi a aso, na toe au loa Eliseo ki Sunami, ti na ano loa a ia o moe i le kogafale taualuga. 12 Na pati loa a ia kia Keasi, lana tagata fakasausau : Kalagai mai le fafine Sunami. Na kalagai loa a ia e Keasi, ti na ano loa le fafine o tuu i mua o le ga kogafale. 13 Ti na pati loa Eliseo kia Keasi : Pati ki le fafine : Kua lasi ai lou pakia kia maua, kolea le nea leia e mafai ke ma aga o fai kiate koe ? Pe tonu ke ma masau o uiga mo koe ki le sau pe ki le pule o le solia ? Na tali loa le fafine : E kau nofo i loto malie o loku kakai, e leaise nea e aoga kiate au. 14 Ti na pati loa Eliseo kia Keasi : Kolea loa le nea ke fai kiate ia ? Na tali loa Keasi : E leai sana fanau ti kua matua lona avaga. 15 Ti na pati loa Eliseo : Kalagai le fafine ke au. Na kalagai loa e Keasi le fafine, ti na nake loa a ia o tuu i le mua matapa. 16 Na pati loa Eliseo kiate ia : I le temi leinei o le fetuu ka au, e ke sogi loa ki se vosa. Ti na tali loa le fafine : Leai ! loku aliki, tagata a le Atua, aua na ke loiloisii lau fafine fakasausau ! 17 Na tinae loa le fafine ti na fanaui loa e ia se tama i le temi totonu lena, i leia ake fetuu, ofai ki le nea leia na fakasa e Eliseo kiate ia. 18 Na tupu ake loa le toe o lasi. Ti na ano loa a ia i se aso ki lona tamana leia na nofo mo le kau tuuti fulumeto. 19 Ti na pati loa le toe ki lona tamana : Loku fa ulu, loku fa ulu ! Na pati loa le tamana ki lana tagata fakasausau : Ave a ia ki lona tinana. 20 Na ave loa e le tagata fakasausau le toe ki lona tinana. Ti na sapai loa a ia e lona tinana i ona vae o kaku ki le lalatea, ti na mate loa le toe. 21 Na ave loa e le fafine le toe ki le ga kogafale taualuga, o fakamoe a ia ki le palepale o le tagata a le Atua, ti na tapono loa e ia le matapa, kae ano loa a ia. 22 Na kalagai loa e ia lona avaga, o pati : E kau kole atu ke ke kakau mai se tasi i tagata fakasausau mo se asino ; e kau fia ano fakatavili ki le tagata a le Atua, ti e kau toe liliu mai loa. 23 Ti na pati loa lona avaga : Kolea kua ke loto ai ke ke ano kiate ia i le aso nei ? E leaise ko se masina foou pe ko se aso sapato. Na tali loa le fafine : E leaise veli se nea. 24 Ti na kakau loa e le fafine ke teuteui le asino fafine, ti na pati loa a ia ki lana tagata fakasausau : Taki le asino, o ke saele i mua, ti ke aua na ke toe tuu loa i se ganea i le ala, kae na leaise kau pati atu. 25 Na ano loa le fafine ki le tagata a le Atua i le mauga o Kalemelo. I le tio loa a le tagata a le Atua mei mamao ki le fafine, na pati loa a ia kia Keasi, lana tagata fakasausau : Ko leinei le fafine Sunami e au ! 26 Ke ke makape nei o fakafelavei kiate ia, ti ke vesili kiate ia : Pe ke malie fai ? Pe malie lou avaga mo lau fanau ? Na tali loa le fafine : E malie fai. 27 Kae i lana kaku loa ki le tagata a le Atua i le mauga, na sogi loa le fafine ki vae o le polofeta. Na fakafeofi ake loa Keasi ke tekei kese le fafine. Kae na pati loa le tagata a le Atua : Tuku a ia talie kua mamae lona loto iate ia, ti kua fufu mai a ia e le Eteleno kiate au, o leaise fakasa mai a ia kiate au. 28 Ti na pati loa le fafine : Pe na kau kole se vosa ki loku aliki ? Pe na leaise kau pati atu : Aua na ke loiloisii au ? 29 Ti na pati loa Eliseo kia Keasi : Toi lou kilipipi, ti ke too loku tokotoko i lou lima, ti ke ano. Kapau e ke felavei loa mo se tasi, aua na ke fakamalo loa kiate ia ; ti kapau e fakamalo atu loa se tasi kiate koe, aua na ke tali loa ki ai. Ti ke teki loa loku tokotoko ki mata o le toe. 30 Na pati loa le tinana o le toe : E mauli le Eteleno, ti e mauli lou laumalie ! E leaise kau mavae loa iate koe. Ti na tuu ake loa Eliseo ki aluga, o ano mo ia. 31 Na muamua loa Keasi ia laua, ti na teki loa e ia le tokotoko ki mata o le toe ; kae na leai se leo pe ko se taugaoi. Na toe liliu loa Keasi o fakafetaulaki kia Eliseo, o fakamatala kiate ia le nea, o pati : Na leaise ala ake le toe. 32 I le kaku a Eliseo ki fale, ko leinei, kua mate le toe, ti kua tuku a ia i lona palepale. 33 Na ulu loa Eliseo ki fale, ti na tapono loa e ia le matapa kiate ia mo le toe, ti na faikole loa a ia ki le Eteleno. 34 Na kava loa a ia, ti na moe loa a ia ki le toe, o teki lona gutu ki le gutu o le toe, mo ona mata ki ona mata, mo ona lima ki ona lima ; ti na kamata mafanaia loa le toe i lana moe i aluga. 35 Na toe ifo loa Eliseo, o feanoaki i le kogafale, ti na toe pale a ia o moe ki le toe. Ti na mafatua loa le toe o tua fitu, ti na fakamavaa loa e ia ona mata. 36 Na kalagai loa e Eliseo a Keasi, o pati : Kalagai le fafine Sunami ke au. Ti na kalagai loa a ia e Keasi, ti na ano loa a ia kia Eliseo, leia na pati loa kiate ia : Too lou tama ! 37 Na ano loa le fafine Sunami, o punou i vae o Eliseo o kaku ki le kele. Ti na too loa e ia lona tama, o ulu ki fafo. Ni iki milakulo e lua a Eliseo 38 Na toe au loa Eliseo ki Kilikale, ti na i ai se oge i le fenua. Na tonatona loa a vosa o le kau polofeta i ona mua, ti na pati loa a Eliseo ki lana tagata fakasausau : fakatuu le fa kulo lasi ti ke fakamoso se supa ki vosa o le kau polofeta. 39 Na ano loa se tasi i vosa o le kau polofeta ki faisaga, o tuuti mai ni lau laakau ; na maua loa e ia se vite vao ti na tau loa e ia i ai ni fuai kolokate vao o taga ki lona kofu. I lana toe liliu mai ki fale, na tutuuti loa e ia a fuai laakau ki le fa kulo leia kua fai ai le supa, talie na leaise iloa e se tasi pe koa a fuai laakau. 40 Na asu loa le supa ki vosa o le kau polofeta ke lotou kai ; kae i le temi fai leia na lotou kamata kai ai, na lotou kalaga : E nofo le mate i le kulo, tagata a le Atua ! Ti na leaise mafai fua ke lotou kai. 41 Na pati loa Eliseo : Kotou too se ga falina. Ti na ti loa e ia se ga falina ki le kulo, o pati : Ke tufa ki le kakai leinei ti ke lotou kai. Ti na leaise toe maua loa se kona i le supa. 42 Na kakau mai loa se tagata mei Paale-Salisa. Na aumai loa e ia se pane o uluaki fua ki le tagata a le Atua, ko le kau lua fa pane olese, ti mo ni fuai fulumeto foou i lana taga. Na pati loa Eliseo : Tufa latou ki le kakai lena ke lotou kai. 43 Na tali loa lana tagata fakasausau : E fefeaki loa laku aga o tufa ke tofu ai le tino lelau leinei ? Kae na pati loa Eliseo : Soli ki le kakai lena, ti ke lotou kai ; talie ko leinei le folafola a le Eteleno : E kai loa, ti e toe foki. 44 Ti na tuku loa e ia a pane ki olatou mua, ti na lotou kakai loa, o toe foki, o mulimuli ki le folafola a le Eteleno. |
© Société Biblique de Genève, 2000-2020
Société Biblique de Genève