Žalostinke 4 - Ekumenska izdajaČetrti spev Beda in stiska v Jeruzalemu 1 Kako je potemnelo zlato, kako se pokvarila žlahtna kovina! Raztreseni so sveti kamni na vogalih vseh cest. 2 Sionski sinovi, plemeniti, nekdaj odtehtani s čistim zlatom, kako so cenjeni kakor prstene posode, kakor delo lončarjevih rok! 3 Celó šakali ponujajo prsi, dojé svoje mladiče. Hči mojega ljudstva je kruta kakor noji v puščavi. 4 Jezik je lepel dojenčku na nebu od žeje; otročiči so prosili kruha, a nihče jim ga ni lomil. 5 Ljudje, ki so nekdaj uživali slaščice, ginejo na cestah; ljudje, ki so jih nosili v škrlatu, objemajo blato. 6 Večja je bila krivda hčere mojega ljudstva kakor pregreha Sodome, ki je bila razdejana v trenutku, ne da bi se trudile roke. 7 Svetleje kot sneg so sijali njeni nazirci, bolj beli kot mleko; bolj rdeče ko korale je bilo njih telo, ko safir je bil njih lik. 8 Temnejša od oglja je postala njih podoba, ne poznajo jih na cestah. Na kosteh se je zgrbančila njih koža, se osušila kakor les. 9 Srečnejši so oni, ki so pod mečem padli, kakor ti, ki od lakote umirajo, počasi ginejo od pomanjkanja hrane. 10 Roke nežno čutečih žená so kuhale svoje otroke. Bili so jim za hrano ob padcu hčere mojega ljudstva. 11 Gospod je izčrpal svojo togoto, izlil svojo srdito jezo, zažgal je na Sionu ogenj, ki je požrl njegove temelje. 12 Niso mislili kralji zemlje, ne vsi zemeljski prebivalci, da pojde kdaj zatiralec in sovražnik skozi jeruzalemska vrata. Izraelova krivda 13 Zgodilo se je to zaradi grehov njegovih prerokov, zaradi hudobij njegovih duhovnikov, ki so prelivali sredi njega kri pravičnih. 14 Kakor slepi so tavali po cestah, omadeževani s krvjo, da se ljudje niso mogli dotikati njih oblačil. 15 Vpili so jim: »Nazaj! Nečist! Nazaj! Nazaj! Ne dotikajte se!« Če so bežali in tavali pri narodih, niso smeli tam dalje bivati. 16 Gospod jih je razkropil, ne mara jih več. Dostojanstvo duhovnikov so prezirali, starcem niso prizanašali. 17 Še vedno so koprnele naše oči po prazni pomoči; na naši opazovalnici smo čakali na narod, ki ne pomaga. 18 Zalezovali so naše korake, da nismo mogli hoditi po naših trgih. Naš konec se je približal, naši dnevi so se dopolnili; da, naš konec je prišel. 19 Naši preganjalci so bili hitrejši kakor orli pod nebom. Po gorah so nas podili, nas zasledovali v puščavi. 20 Naš življenjski dih, maziljenec Gospodov, je bil v njih jamah ujet, on, o katerem smo mislili: »V njegovi senci bomo živeli med narodi.« 21 Raduj in veseli se, edomska hči, prebivalka v deželi Usu! Tudi nadte pride kelih; upijaniš se in se razgališ! 22 Uničena je tvoja krivda, sionska hči; ne bo te več pregnal. Kaznoval bo tvojo krivdo, edomska hči, odkril bo tvoje grehe. |
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Bible Society of Slovenia