Sv. Matevž 22 - Ekumenska izdaja

Prilika o kraljevi svatbi

¹ In Jezus jim je zopet spregovoril v prilikah:

² »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je svojemu sinu napravil svatbo.

³ In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti.

⁴ Poslal je spet druge služabnike z naročilom: ‚Povejte povabljenim: Glejte, svoj obed sem pripravil; moji voli in pitana živina je zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‘

⁵ Ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo pristavo, drugi po svoji kupčiji,

⁶ ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih zasramovali ter pobili.

⁷ Ko je kralj to zvedel, se je razsrdil, poslal svoje vojake, pokončal tiste ubijalce in njihovo mesto požgal.

⁸ Potem reče svojim služabnikom: ‚Svatba je pripravljena, a povabljeni je niso bili vredni.

⁹ Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, katere koli najdete.‘

¹⁰ In njegovi služabniki so šli na pota in zbrali vse, katere so našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti.

¹¹ Ko pa je prišel kralj goste pogledat, je videl tam človeka, ki ni imel svatovskega oblačila.

¹² Rekel mu je: ‚Prijatelj, kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovskega oblačila?‘ On pa je molčal.

¹³ Tedaj je kralj velel strežnikom: ‚Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo: tam bo jok in škripanje z zobmi.‘

¹⁴ Zakaj mnogo je poklicanih, ali malo izvoljenih.«

Davčni denar

¹⁵ Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, da bi ga ujeli v besedi.

¹⁶ In pošljejo k njemu svoje učence skupaj s herodovci in rekó: »Učenik, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš pot božjo in se za nikogar ne meniš, ker ne gledaš na osebo.

¹⁷ Povej nam torej, kaj se ti zdi: ali se sme cesarju dajati davek ali ne?«

¹⁸ Jezus pa je spoznal njih hudobnost in rekel: »Kaj me skušate, hinavci?

¹⁹ Pokažite mi davčni novec!« Prinesli so mu denar.

²⁰ In reče jim: »Čigava je ta podoba in napis?«

²¹ Rekó mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim pravi: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.«

²² Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli.

Vstajenje mrtvih

²³ Tistega dne so prišli k njemu saduceji, ki trdijo, da ni vstajenja, in so ga vprašali:

²⁴ »Učenik, Mojzes je rekel: ‚Če kdo umrje brez otrok, naj njegov brat vzame njegovo ženo in obudi zarod svojemu bratu.‘

²⁵ Bilo pa je pri nas sedem bratov. In prvi, ki se je oženil, je umrl, in ker ni imel potomstva, je zapustil ženo svojemu bratu;

²⁶ tako tudi drugi in tretji, do sedmega.

²⁷ Za vsemi pa je umrla tudi žena.

²⁸ Ob vstajenju torej – čigava izmed teh sedmih bo žena? Vsi so jo namreč imeli.«

²⁹ Jezus jim je odgovoril: »Motite se, ker ne poznate ne pisma ne božje moči.

³⁰ Ob vstajenju se namreč ne bodo ženili in ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.

³¹ O vstajenju mrtvih pa – ali niste brali, kar vam je povedal Bog, ko je govoril:

³² ‚Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‘? Ni pa Bog mrtvih, marveč živih.«

³³ In ko so množice to slišale, so strmele nad njegovim naukom.

Največja zapoved

³⁴ Ko so farizeji zvedeli, da je saduceje prisilil k molku, so se sešli

³⁵ in nekdo izmed njih, ki je bil učitelj postave, ga je hotel skušati in ga je vprašal:

³⁶ »Učenik, katera je največja zapoved v postavi?«

³⁷ Jezus mu je odgovoril: »‚Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem.‘

³⁸ To je največja in prva zapoved.

³⁹ Druga pa je njej enaka: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.‘

⁴⁰ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

Mesija, Davidov sin in Gospod

⁴¹ Ko pa so bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal:

⁴² »Kaj se vam zdi o Kristusu, čigav sin je?« Odgovorijo mu: »Davidov.«

⁴³ Reče jim: »Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospoda, ko pravi:

⁴⁴ ‚Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sédi na mojo desnico, dokler tvojih sovražnikov ne položim za podnožje tvojih nog.‘

⁴⁵ Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je njegov sin?«

⁴⁶ In nobeden mu ni mogel ne besede odgovoriti in od tega dne se ga tudi nihče ni več drznil še kaj vprašati.