Sv. Matevž 21 - Ekumenska izdaja

Mesijanski vhod v Jeruzalem

¹ Ko so se približali Jeruzalemu in prišli do Betfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca

² ter jima naročil: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla oslico privezano in žrebe pri njej. Odvežita ju in pripeljita k meni!

³ In če bi kdo vaju kaj vprašal, recita: ‚Gospod ju potrebuje,‘ in takoj ju bo pustil.«

⁴ To pa se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je bilo napovedano po preroku, ki pravi:

⁵ »Povejte hčeri sionski: Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, krotak in na osliču sedeč, na žrebetu vprežne oslice.«

⁶ Učenca sta šla in storila, kar jima je bil Jezus naročil.

⁷ Pripeljala sta oslico in žrebe; in položili so nanju svoja oblačila in Jezus je sédel nanje.

⁸ Zelo veliko ljudi je na pot razgrnilo svoje plašče; drugi pa so z dreves sekali vejice in jih stlali po poti.

⁹ Množice pa, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozana Davidovemu sinu! Blagoslovljèn, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!«

¹⁰ Ko je prišel v Jeruzalem, se je zganilo vse mesto in so vpraševali: »Kdo je ta?«

¹¹ Množice pa so odgovarjale: »Ta je prerok Jezus, iz Nazareta v Galileji.«

Jezus očisti tempelj

¹² In Jezus je stopil v božji tempelj in je izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali; menjalcem je prevrnil mize in prodajalcem golobov stole

¹³ in jim je rekel: »Pisano je: ‚Moja hiša naj bo hiša molitve; vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo.‘«

¹⁴ In v templju so k njemu prišli slepi in hromi in jih je ozdravil.

¹⁵ Ko pa so veliki duhovniki in pismouki videli čudeže, ki jih je storil, in otroke, ki so v templju klicali: »Hozana Davidovemu sinu!« so se vznevoljili

¹⁶ in mu rekli: »Slišiš, kaj le-ti pravijo?« Jezus jim je rekel: »Seveda! Ali niste nikdar brali: ‚Iz ust otrok in dojencev si sebi pripravil hvalo‘?«

¹⁷ In pustil jih je ter šel iz mesta v Betanijo in tam prenočil.

Nerodovitna smokva. Vera in molitev

¹⁸ Zjutraj, ko se je vračal v mesto, je bil lačen.

¹⁹ In ob poti je videl smokvino drevo in šel k njemu; ni pa našel na njem nič drugega kakor le listje, in mu je rekel: »Naj noben sad nikoli ne zraste na tebi!« In takoj se je smokva posušila.

²⁰ Ko so učenci to videli, so se začudili in rekli: »Kako naglo se je smokva posušila!«

²¹ Jezus jim je odgovoril: »Resnično, povem vam: Če boste imeli vero in ne boste dvomili, ne boste delali samo tega, kar se je zgodilo s smokvo, ampak tudi če boste rekli tej gori: ‚Dvigni se in se vrzi v morje,‘ se bo zgodilo.

²² In vse, kar koli boste v molitvi prosili z zaupanjem, boste prejeli.«

Od kod Jezusu oblast

²³ Ko pa je prišel v tempelj in učil, so k njemu stopili veliki duhovniki in starešine ljudstva in so rekli: »S kakšno oblastjo to delaš in kdo ti je dal to oblast?«

²⁴ Jezus jim je odgovoril: »Tudi jaz bom vas vprašal neko stvar; če mi jo poveste, vam bom tudi jaz povedal, s kakšno oblastjo to delam:

²⁵ Janezov krst – od kod je bil, iz nebes ali od ljudi?« Ti pa so sami pri sebi mislili: »Ako rečemo: ‚Iz nebes,‘ nam bo dejal: ‚Zakaj mu torej niste verjeli?‘

²⁶ Ako pa rečemo ‚Od ljudi,‘ se bojimo ljudstva; vsi imajo namreč Janeza za preroka.«

²⁷ Jezusu so odgovorili: »Ne vemo.« In on jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.

Prilika o dveh sinovih

²⁸ A kaj se vam zdi? Neki človek je imel dva sina. Obrnil se je k prvemu in rekel: ‚Sin, pojdi danes delat v moj vinograd!‘

²⁹ Ta je odgovoril: ‚Nočem!‘ Pozneje pa se je skesal in je šel.

³⁰ Stopil pa je k drugemu in rekel prav tako. Ta je odgovoril: ‚Pojdem, gospod,‘ pa ni šel.

³¹ Kateri teh dveh je očetovo voljo spolnil?« Pravijo: »Prvi.« Jezus jim reče: »Resnično, povem vam, da pojdejo v božje kraljestvo cestninarji in nečistnice prej ko vi.

³² Kajti Janez vas je učil pot pravičnosti, in mu niste verjeli, cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli; vi pa ste to videli in se tudi potlej niste pokesali, da bi mu verjeli.

Prilika o hudobnih vinogradnikih

³³ Poslušajte drugo priliko! Bil je gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem tlačilnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem vinogradnikom in je odpotoval.

³⁴ Ko pa se je približal čas trgatve, je poslal k vinogradnikom svoje služabnike, da bi iz njega prejeli pridelek.

³⁵ Vinogradniki pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, enega ubili, enega kamnali.

³⁶ Poslal je spet druge služabnike, več ko prej, in storili so z njimi prav tako.

³⁷ Nazadnje je k njim poslal svojega sina, misleč: ‚Mojega sina bodo spoštovali.‘

³⁸ Ko so vinogradniki zagledali sina, so rekli med seboj: ‚To je dedič! Dajte, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‘

³⁹ In zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili.

⁴⁰ Kadar torej pride gospodar vinograda, kaj bo s temi vinogradniki storil?«

⁴¹ Rečejo mu: »Hudobneže bo hudo pokončal in vinograd bo dal v najem drugim vinogradnikom, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.«

⁴² Jezus jim reče: »Ali niste nikoli brali v pismu: ‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen; Gospod je to naredil in je čudovito v naših očeh.‘

⁴³ Zatorej vam pravim, da se vam bo božje kraljestvo vzelo in dalo ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove.

⁴⁴ In kdor pade na ta kamen, se bo razbil; in na kogar on pade, ga bo strl.«

⁴⁵ Ko so veliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih.

⁴⁶ Skušali so ga prijeti, pa so se zbali ljudstva, ker ga je imelo za preroka.