Sv. Matevž 14 - Ekumenska izdaja

Herod in Jezus

¹ V tem času je četrtni oblastnik Herod slišal glas o Jezusu

² in je rekel svojim služabnikom: »To je Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih in zato delujejo v njem čudežne moči.«

Usmrtitev Janeza Krstnika

³ Herod je bil namreč dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa.

⁴ Kajti Janez mu je govoril: »Ni ti je dovoljeno imeti.«

⁵ Hotel ga je usmrtiti, pa se je zbal ljudstva, ker so ga imeli za preroka.

⁶ Na Herodov rojstni dan pa je Herodiadina hči plesala pred gosti in se Herodu prikupila.

⁷ Zato ji je s prisego obljubil dati, kar koli bi prosila.

⁸ Ona pa je po materinem navodilu rekla: »Daj mi tukaj na krožniku glavo Janeza Krstnika!«

⁹ Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je ukazal dati.

¹⁰ Dal je torej Janeza v ječi obglaviti.

¹¹ In prinesli so njegovo glavo na krožniku in jo dali deklici in ta jo je nesla materi.

¹² In prišli so Janezovi učenci, vzeli truplo ter ga pokopali; potem so šli in to sporočili Jezusu.

Prva pomnožitev kruha

¹³ Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu umaknil od ondod na samoten kraj, sam zase. Toda množice, ki so to zvedele so šle iz mest peš za njim.

¹⁴ Ko je izstopil, je zagledal mnogo ljudstva; zasmilili so se mu in je ozdravil bolehne izmed njih.

¹⁵ Ko pa se je zvečerilo, so k njemu stopili učenci in rekli: »Samoten je kraj in dan se je že nagnil; odpústi množice, naj gredo v vasi in si kupijo živeža.«

¹⁶ Toda Jezus jim je rekel: »Ni jim treba odhajati, dajte jim vi jesti.«

¹⁷ Odgovorili so mu: »Tukaj nimamo več ko pet hlebov in dve ribi.«

¹⁸ Rekel je: »Prinesite mi jih semkaj!«

¹⁹ In velel je ljudem sesti po travi; in vzel je tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo in jih blagoslovil; nato je hlebe razlomil in dal učencem, učenci pa množicam.

²⁰ In vsi so jedli in se nasitili; ostanke koscev so nato pobrali, dvanajst polnih košev.

²¹ Teh pa, ki so jedli, je bilo kakih pet tisoč mož, brez žená in otrok.

Jezus hodi po morju in pokliče Petra

²² Takoj nato je učencem velel, naj stopijo v čoln in se pred njim peljejo na drugo stran; medtem bi on odpustil množice.

²³ Ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil; in ko se je zvečerilo, je bil sam ondi.

²⁴ Čoln pa so sredi morja premetavali valovi, kajti veter je bil nasproten.

²⁵ Ob četrti nočni straži je Jezus šel k njim, stopajoč po morju.

²⁶ Ko so ga učenci videli hoditi po morju, so se prestrašili in rekli: »Prikazen je!« In od strahu so zavpili.

²⁷ On pa jih je takoj ogovoril: »Bodite brez skrbi! Jaz sem; ne bojte se!«

²⁸ Oglasil pa se mu je Peter in rekel: »Gospod, če si ti, vêli mi, naj grem po vodi k tebi.«

²⁹ »Pridi!« mu je rekel. In Peter je stopil iz čolna in šel po vodi, da bi dospel do Jezusa.

³⁰ Ko pa je videl silni veter, se je zbal; začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!«

³¹ Takoj je Jezus stegnil roko, ga prijel in mu rekel: »Malovernež, zakaj si dvomil?«

³² In stopila sta v čoln in veter je nehal.

³³ Ti pa, ki so bili v čolnu, so pristopili, padli predenj in rekli: »Zares, ti si božji Sin!«

Ozdravljenja v genezareški pokrajini

³⁴ Ko so se prepeljali, so prišli v genezareško pokrajino.

³⁵ Kakor hitro pa so ga možje tega kraja spoznali, so sporočili po vsej tisti okolici; in prinesli so mu vse bolnike

³⁶ in ga prosili, da bi se le roba njegove obleke dotaknili; in kateri koli so se ga dotaknili, so ozdraveli.