Sv. Matevž 13 - Ekumenska izdaja

2. Govor v prilikah Uvod

¹ Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel ob morju.

² In zbralo se je pri njem mnogo ljudstva, tako da je moral sesti v čoln, vsa množica pa je stala na bregu.

³ In povedal jim je mnogo v prilikah, govoreč: »Glejte, sejalec je šel sejat.

O sejalcu

⁴ In ko je sejal, je nekaj semena padlo na pot in priletele so ptice ter ga pozobale.

⁵ Drugo je padlo na kamnito zemljo, kjer ni imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje;

⁶ ko pa je sonce vzšlo, je uvenelo, in ker ni imelo korenin, je usahnilo.

⁷ Drugo je padlo med trnje; in trnje je zraslo in ga zadušilo.

⁸ Drugo pa je padlo na dobro zemljo in je dajalo sad: nekatero stoternega, nekatero šestdeseternega in nekatero trideseternega.

⁹ Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«

Zakaj v prilikah

¹⁰ In pristopili so učenci ter mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?«

¹¹ Odgovoril jim je: »Vam je dano skrivnosti nebeškega kraljestva razumeti, njim pa ni dano.

¹² Kdor namreč ima, temu se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.

¹³ Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; in poslušajo pa ne slišijo in ne razumejo.

¹⁴ In spolnjuje se nad njimi prerokba Izaijeva, ki pravi: ‚Z ušesi boste poslušali, pa ne razumeli, z očmi boste gledali, pa ne videli;

¹⁵ zakaj temu ljudstvu je srce otopelo in so na ušesa težko slišali in si oči zatisnili: da bi morda z očmi ne videli in z ušesi ne slišali in s srcem ne umeli ter se ne spreobrnili in bi jih jaz ne ozdravil.‘

¹⁶ Srečne pa vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo;

¹⁷ zakaj resnično, povem vam: Mnogi preroki in pravični so želeli videti, kar vi vidite, in niso videli; in slišati, kar vi slišite, in niso slišali.

Razlaga prilike o sejalcu

¹⁸ Vi torej poslušajte priliko o sejalcu:

¹⁹ Kadar kdo sliši besedo kraljestva in je ne razume, pride hudi duh in mu ugrabi, kar mu je vsejano v srce: ta je tisti, ki je vsejan ob potu.

²⁰ Seme na kamniti zemlji pa je tisti, ki besedo posluša in jo takoj z veseljem sprejme;

²¹ nima pa v sebi korenine in je nestanoviten; ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujša.

²² Seme pa, ki je med trnjem, je tisti, ki besedo posluša, pa mu posvetne skrbi in zapeljivost bogastva besedo zadušijo, da ostane brez sadu.

²³ Seme na dobri zemlji pa je tisti, ki besedo posluša in umeva; ta torej obrodi in daje sad, nekateri stoternega, nekateri šestdeseternega in nekateri trideseternega.«

O ljuljki

²⁴ Drugo priliko jim je podal takole: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je na svoji njivi vsejal dobro seme.

²⁵ A ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, prisejal med pšenico ljuljke in odšel.

²⁶ Ko pa je bilje zraslo in šlo v klasje, se je pokazala tudi ljuljka.

²⁷ In pristopili so h gospodarju hlapci in mu rekli: ‚Gospod, ali nisi na svoji njivi vsejal dobrega semena? Od kod je torej ljuljka?‘

²⁸ Rekel jim je: ‚Sovražnik je to storil.‘ Hlapci so mu rekli: ‚Ali hočeš, naj jo gremo pobrat?‘

²⁹ Rekel je: ‚Nikar, da pobiráje ljuljko ne porujete z njo morda tudi pšenice.

³⁰ Pustite, naj oboje raste do žetve; in ob času žetve porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‘«

O gorčičnem zrnu in o kvasu

³¹ Še drugo priliko jim je povedal: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi.

³² To je sicer najmanjše izmed vseh semen; ko pa zraste, je večje ko zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in prebivajo na njegovih vejah.«

³³ In še drugo priliko jim je povedal: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«

Množicam je govoril samo v prilikah

³⁴ Vse to je povedal Jezus množicam v prilikah in brez prilike jim ni govoril.

³⁵ Tako se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi: »Odprl bom svoja usta v prilikah, razodel bom, kar je bilo skrito od začetka sveta.«

Razlaga prilike o ljuljki

³⁶ Nato je množice odpustil in šel v hišo. In prišli so k njemu njegovi učenci in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi!«

³⁷ In odgovoril jim je: »Sejavec dobrega semena je Sin človekov,

³⁸ njiva je svet, dobro seme so otroci kraljestva, ljuljka so otroci hudobe,

³⁹ sovražnik pa, ki jo je zasejal, je hudič; žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli.

⁴⁰ Kakor se torej ljuljka pobira in v ognju sežiga, tako bo ob koncu sveta.

⁴¹ Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je pohujšljivega, in tiste, ki delajo krivico;

⁴² in vrgli jih bodo v ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje z zobmi.

⁴³ Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša!

O zakladu na njivi in o biseru

⁴⁴ Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je človek našel in skril; in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, ter kupi tisto njivo.

⁴⁵ Nebeško kraljestvo je podobno tudi trgovcu, ki je iskal lepih biserov.

⁴⁶ Ko je našel dragocen biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil.

O mreži z ribami

⁴⁷ Dalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki so jo vrgli v morje in je zajela ribe vsake vrste;

⁴⁸ ko se je napolnila, so jo potegnili na breg in so sedli ter odbrali dobre v posodo, slabe pa pometali proč.

⁴⁹ Tako bo ob koncu sveta: angeli bodo šli in ločili hudobne izmed pravičnih

⁵⁰ in jih bodo vrgli v ognjeno peč; tam bo jok in škripanje z zobmi.«

Zaključek

⁵¹ »Ste razumeli vse to?« Odgovorijo mu: »Smo.«

⁵² Nato jim je rekel: »Zato je vsak pismouk, ki je poučen o nebeškem kraljestvu, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«

V. Prvenci nebeškega kraljestva: Cerkev 1. Pripoved Obisk v Nazaretu

⁵³ Ko je Jezus končal te prilike, je odšel od tam.

⁵⁴ Prišel je v svoj kraj in jih učil v shodnici, da so strmeli in govorili: »Od kod ima ta to modrost in te moči?

⁵⁵ Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija? In njegovi bratje, ali niso Jakob in Jožef in Simon in Juda?

⁵⁶ In njegove sestre? Ali niso vse pri nas? Od kod ima vendar vse to?«

⁵⁷ In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v svojem kraju in na svojem domu.«

⁵⁸ In zaradi njih nevere ni storil tam mnogo čudežev.