Sv. Marko 9 - Ekumenska izdaja

¹ Tudi jim je rekel: »Resnično, povem vam: So nekateri izmed tu stoječih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli, da je z močjo prišlo božje kraljestvo.«

Spremenjenje na gori

² Šest dni nato je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza ter jih peljal proč na visoko goro; tam se je pred njimi spremenil.

³ Njegova oblačila so se zasvetila silno bela kakor sneg; tako ne zna beliti noben belivec na zemlji.

⁴ Prikazal se jim je Elija z Mojzesom in oba sta se z Jezusom razgovarjala.

⁵ Oglasil pa se je Peter in Jezusu rekel: »Učenik, dobro je, da smo tukaj; naredimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«

⁶ Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker so bili vsi zelo prestrašeni.

⁷ In naredil se je oblak ter jih obsenčil, iz oblaka pa je prišel glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«

⁸ Ko so se koj nato ozrli okoli sebe, niso videli nikogar razen Jezusa samega.

Pismouki in Elija

⁹ Ko so šli z gore, jim je zapovedal, naj nikomur ne pravijo, kaj so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.

¹⁰ In to naročilo so ohranili zase in so se med seboj vpraševali, kaj bi pomenilo: vstati od mrtvih.

¹¹ In so ga vprašali: »Zakaj farizeji in pismouki pravijo, da mora prej priti Elija?«

¹² Odgovoril jim je: »Elija bo poprej prišel, da bo vse obnovil; in kako je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan?

¹³ Pa vam povem, da je tudi Elija že prišel in so mu storili, kar koli so hoteli, kakor je o njem pisano.«

Ozdravljenje božjastnega dečka

¹⁴ Ko je prihajal k učencem, je zagledal okoli njih veliko množico in pismouke, ki so se z njimi prepirali.

¹⁵ In brž ko so ga opazili, je vsa množica ostrmela, mu tekla naproti in ga pozdravljala.

¹⁶ Vprašal jih je: »Zakaj se prepirate z njimi?«

¹⁷ Nekdo iz množice mu je odgovoril: »Učenik, svojega sina sem pripeljal k tebi, ima nemega duha.

¹⁸ Kadar koli ga napade, ga vrže; in peni se, škriplje z zobmi in odreveni. Rekel sem tvojim učencem, da bi duha izgnali, pa ga niso mogli.«

¹⁹ On pa jim je odgovoril: »O neverni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Privedite ga k meni!«

²⁰ In privedli so ga k njemu. Kakor hitro pa je duh zagledal Jezusa, je sina takoj stresel, da je padel na tla, se valjal in penil.

²¹ In vprašal je njegovega očeta: »Koliko časa se mu že to dogaja?« Ta je rekel: »Od otroških let;

²² večkrat ga je vrgel tudi v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal; toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!«

²³ Jezus mu je rekel: »Če moreš! … Tistemu, ki veruje, je vse mogoče.«

²⁴ Takoj je dečkov oče vzkliknil: »Verujem, pomagaj moji neveri!«

²⁵ Ko je Jezus videl, da množica narašča, je nečistemu duhu zagrozil in mu rekel: »Nemi in gluhi duh, jaz ti ukazujem: Pojdi iz njega in ne vračaj se več vanj!«

²⁶ In je zakričal, ga silno stresel in odšel. In deček je bil kakor mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.«

²⁷ Jezus pa ga je prijel za roko in vzdignil – in je vstal.

²⁸ Ko pa je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem vpraševali: »Kako da ga mi nismo mogli izgnati?«

²⁹ In povedal jim je: »Ta rod se ne dá izgnati drugače ko z molitvijo.«

Druga napoved trpljenja

³⁰ In so šli od tam dalje in so hodili skozi Galilejo, pa ni hotel, da bi kdo to zvedel.

³¹ Učil je namreč svoje učence in jim pripovedoval: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke in ga bodo umorili in tretji dan po smrti bo vstal.«

³² Te besede pa niso umeli in so se ga bali vprašati.

Kdo je največji

³³ Prišli so v Kafarnaum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se po poti menili?«

³⁴ Ti pa so molčali. Po poti so se namreč med seboj pogovarjali, kdo je največji.

³⁵ In sédel je, poklical dvanajstere in jim govoril: »Če kdo hoče biti prvi, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik.«

³⁶ In vzel je otroka, ga postavil v sredo mednje in ga objel ter jim rekel:

³⁷ »Kdor koli sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, marveč tistega, ki me je poslal.«

Uporaba Jezusovega imena

³⁸ Spregovoril je Janez in mu rekel: »Učenik, nekoga, ki ne hodi z nami, smo videli, da je v tvojem imenu izganjal duhove, pa smo mu branili.«

³⁹ Jezus je rekel: »Ne branite mu; zakaj nihče ne more storiti čudeža v mojem imenu in takoj nato hudo govoriti o meni.

⁴⁰ Kdor namreč ni zoper nas, je za nas.

Ker ste Kristusovi

⁴¹ Zakaj kdor koli vam dá piti čašo vode zaradi tega, ker ste Kristusovi, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.

Pohujšanje

⁴² In kdor koli pohujša katerega teh malih, ki verujejo vame, bi mu bilo bolje, če bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.

⁴³ In ako te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj; bolje je zate, da brez roke prideš v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v pekel, v neugasljivi ogenj,

⁴⁴ [kjer njih črv ne umrje in ogenj ne ugasne.]

⁴⁵ In ako te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj; bolje je zate, da prideš v življenje kruljav, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v pekel,

⁴⁶ [kjer njih črv ne umrje in ogenj ne ugasne.]

⁴⁷ In ako te tvoje oko pohujšuje, ga izderi; bolje je zate, da prideš z enim očesom v božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v pekel,

⁴⁸ kjer njih črv ne umrje in ogenj ne ugasne.

⁴⁹ Vsakdo mora namreč biti osoljen z ognjem, [kakor mora vsaka daritev biti osoljena s soljo].

⁵⁰ Dobra je sol; če pa sol ne bo slana, s čim jo boste popravili? Imejte sol v sebi in živite med seboj v miru!«