Sv. Marko 7 - Ekumenska izdaja

Obsodba farizejskih izročil

¹ In zbrali so se pri njem farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema.

² Videli so, da nekateri izmed njegovih učencev jedó kar z nečistimi, se pravi neumitimi rokami.

³ Farizeji namreč in sploh Judje ne jedó, če si prej s prgiščem vode ne umijejo rok, ker se držé izročila starih;

⁴ tudi ko pridejo s trga, ne jedó, ako se ne umijejo. In še mnogo drugih stvari je, ki jih spolnjujejo po izročilu: umivanje čaš in vrčev in bakrenih kotlov.

⁵ Farizeji in pismouki so ga torej vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedó kar z nečistimi rokami?«

⁶ In rekel jim je: »Prav je prerokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: ‚To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene:

⁷ toda njih čaščenje je prazno, ker učijo človeške nauke in zapovedi.‘

⁸ Božjo zapoved zametujete in se držite človeškega izročila: [umivanje vrčev in čaš; in še mnogo drugega temu podobnega delate].«

⁹ In govoril jim je: »Lepo zametate božjo zapoved, da se držite svojega izročila!

¹⁰ Mojzes je namreč rekel: ‚Spoštuj očeta in mater‘ in ‚Kdor kolne očeta in mater, naj umrje.‘

¹¹ Vi pa pravite: ‚Če kdo očetu ali materi reče: Vse, kar bi ti od mojega bilo v prid, razglašam za korban,‘ to je dar –

¹² mu poslej več ne pustite, da bi za očeta ali mater kaj storil;

¹³ in tako s svojim izročilom, ki ste ga uvedli, razveljavljate božjo besedo. In še mnogo temu podobnega delate.«

Nauk o čistem in nečistem

¹⁴ In poklical je spet ljudstvo ter jim govoril: »Poslušajte me vsi in umejte!

¹⁵ Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, pač pa, kar prihaja iz človeka, to ga omadežuje.

¹⁶ [Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«]

¹⁷ Ko je od množice prišel v hišo, so ga njegovi učenci vprašali o priliki.

¹⁸ In reče jim: »Tako? Tudi vi ste brez razumnosti? Mar ne veste, da človeka ne more nič omadeževati, kar pride vanj od zunaj,

¹⁹ ker mu ne pride v srce, ampak v želodec in odide v greznico?« – in tako razglasi za čiste vse jedi.

²⁰ »Kar pa pride iz človeka,« je rekel, »tisto človeka omadežuje.

²¹ Kajti od znotraj, iz srca, prihajajo ljudem hudobne misli, nečistovanja, tatvine, uboji,

²² prešuštva, lakomnost, zlobnost, zvijačnost, razuzdanost, zavist, bogokletstvo, oholost, nespamet.

²³ Vse te hudobije prihajajo od znotraj in človeka omadežujejo.«

III. Jezusovo delovanje zunaj Galileje Ozdravljenje Sirofeničankine hčere

²⁴ Vstal je in od tam odšel v pokrajino Tira in Sidona. Stopil je v neko hišo in želel, da bi nihče ne zvedel, pa ni mogel ostati prikrit;

²⁵ kajti hitro je o njem slišala žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge.

²⁶ Žena pa je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, da bi izgnal hudega duha iz njene hčere.

²⁷ On pa ji je rekel: »Daj, da se nasitijo najprej otroci; zakaj ne gre, da bi kruh vzeli otrokom in ga vrgli psom.«

²⁸ Ona pa je odgovorila: »Res, Gospod, a tudi psički pod mizo jedó od drobtinic otrók.«

²⁹ Tedaj ji je rekel: »Zaradi te besede pojdi; hudi duh je šel iz tvoje hčere.«

³⁰ Vrnila se je domov in našla deklico na postelji ležečo – hudi duh je odšel iz nje.

Ozdravljenje gluhonemega

³¹ Potem je spet odšel iz pokrajine Tira in skozi Sidon prišel h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja.

³² Pa mu pripeljejo gluhega in nemega in ga prosijo, da bi položil roko nanj.

³³ Vzel ga je od množice v stran, mu vtaknil prste v ušesa in se mu s slino dotaknil jezika,

³⁴ pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel: »Efeta!« to je »Odpri se!«

³⁵ In ušesa so se mu kar odprla in vez njegovega jezika se je razvezala in je govoril prav.

³⁶ Naročil jim je, naj tega nikomur ne pravijo; pa bolj ko jim je naročal, bolj so razglašali.

³⁷ In na vso moč so strmeli in govorili: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govoré.«