Sv. Marko 6 - Ekumenska izdaja

Obisk v Nazaretu

¹ In odšel je od tam in prišel v svoj kraj in njegovi učenci so ga spremljali.

² Ko je prišla sobota, je začel v shodnici učiti in mnogi so strmé poslušali ter govorili: »Od kod ima ta vse to in kakšna je modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži se godijo po njegovih rokah?

³ Ali ni to tesar, sin Marije in brat Jakoba in Jožefa in Juda in Simona? In ali niso njegove sestre tukaj pri nas?« In spotikali so se nad njim.

⁴ Jezus jim je pa rekel: »Prerok ni brez časti, razen v svojem kraju in med svojimi sorodniki in na svojem domu.«

⁵ In ni mogel tam storiti nobenega čudeža, razen da je na nekatere bolnike položil roke in jih ozdravil.

⁶ In čudil se je njihovi nevernosti. In hodil je po vaseh v okolici in učil.

Jezus razpošlje apostole

⁷ In poklical je dvanajstere ter jih po dva in dva začel pošiljati in jim je dal oblast nad nečistimi duhovi.

⁸ Naročil jim je, naj ne jemljejo na pot nič drugega kakor le palico, ne kruha ne torbe ne denarja v pasu;

⁹ ampak naj imajo sandale na nogah in naj ne oblačijo dveh oblek.

¹⁰ In govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete od ondod.

¹¹ In če vas kak kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in v pričevanje zoper nje otresite prah s svojih nog.«

¹² In šli so ter oznanjali pokoro;

¹³ tudi mnogo hudih duhov so izgnali in mnogo bolnikov so z oljem mazilili ter jih ozdravili.

Herod in Jezus

¹⁴ In kralj Herod je slišal – zakaj Jezusovo ime je postalo znano – in je trdil: »Janez Krstnik je od mrtvih vstal in zato delujejo v njem čudežne moči.«

¹⁵ Drugi so pa govorili: »Elija je.« Spet drugi so trdili: »Prerok je, kakor kateri drug izmed prerokov.«

¹⁶ Ko je Herod to slišal, je rekel: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, ta je od mrtvih vstal.«

Usmrtitev Janeza Krstnika

¹⁷ Herod je bil namreč zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, s katero se je bil sam oženil, dal Janeza prijeti in ga v ječi vkleniti.

¹⁸ Zakaj Janez je Herodu govoril: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata!«

¹⁹ Herodiada ga je sovražila in bi ga rada umorila, pa ga ni mogla.

²⁰ Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval; kadar koli ga je poslušal, je bil v veliki zadregi; poslušal ga je pa rad.

²¹ Prišel pa je ugoden čas, ko je Herod za svoj rojstni dan napravil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom;

²² vstopila je hči same Herodiade in plesala ter se prikupila Herodu in gostom. Tedaj je kralj rekel deklici: »Prosi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.«

²³ In prisegel ji je: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, do polovice svojega kraljestva.«

²⁴ Odšla je ven in svoji materi rekla: »Kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Glavo Janeza Krstnika.«

²⁵ In brž je pohitela pred kralja ter ga prosila: »Hočem, da mi takoj daš na krožniku glavo Janeza Krstnika.«

²⁶ Kralj se je zelo užalostil, toda zaradi prisege in zaradi gostov ji ni hotel odreči;

²⁷ takoj je poslal krvnika in ukazal prinesti njegovo glavo. Ta je šel, ga v ječi obglavil

²⁸ in njegovo glavo prinesel na krožniku ter jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi.

²⁹ Ko so to zvedeli njegovi učenci, so prišli, vzeli truplo in ga položili v grob.

Prva pomnožitev kruha

³⁰ Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu povedali vse, kar so storili in učili.

³¹ Rekel jim je: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijte!« Mnogo jih je namreč prihajalo in odhajalo, da še jesti niso utegnili.

³² In sami zase so se v čolnu odpeljali v samoten kraj.

³³ Videli so jih pa, da odhajajo, in mnogo jih je to zvedelo: in od vseh mest so peš hiteli tja in prišli pred njimi.

³⁴ Ko je Jezus izstopil, je zagledal veliko množico; zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel mnogokaj učiti.

³⁵ Ko je bilo že pozno, so k njemu stopili njegovi učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura že pozna.

³⁶ Odpústi jih, naj odidejo v bližnje pristave in vasi in si kupijo kaj jesti.«

³⁷ Odgovoril jim je: »Dajte jim vi jesti!« Rečejo mu: »Ali naj gremo in kupimo kruha za dvesto denarjev ter jim damo jesti?«

³⁸ On jim reče: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte!« Poizvedó in pravijo: »Pet in dve ribi.«

³⁹ In velel jim je, naj vse po skupinah razposadijo po zeleni travi.

⁴⁰ In sedli so, skupina za skupino, po sto in po petdeset.

⁴¹ In vzel je tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil in razlomil hlebe ter dajal učencem, da bi polagali prednje; tudi obe ribi je vsem razdelil.

⁴² In vsi so se najedli do sitega.

⁴³ Nato so pobrali koščke, dvanajst polnih košev, in nekaj od rib.

⁴⁴ Teh pa, ki so jedli kruh, je bilo pet tisoč mož.

Jezus hodi po morju

⁴⁵ Takoj nato je svojim učencem velel, naj stopijo v čoln in se pred njim odpeljejo na drugo stran proti Betsajdi, sam pa je medtem odpuščal množico.

⁴⁶ In ko jih je odslovil, je šel na goro molit.

⁴⁷ Ko se je zvečerilo, je bil čoln sredi morja, on sam pa na suhem.

⁴⁸ In ko je videl, kako se mučijo z veslanjem, veter jim je bil namreč nasproten, je okoli četrte nočne straže prišel po morju hodeč k njim in hotel iti mimo njih.

⁴⁹ Ko pa so ga videli hoditi po morju, so menili, da je prikazen, in so zavpili;

⁵⁰ vsi so ga namreč zagledali in se prestrašili. On pa jih je takoj nagovoril in jim rekel: »Brez skrbi bodite; jaz sem, ne bojte se!«

⁵¹ Stopil je k njim v čoln in veter je nehal. Oni pa so bili kar iz sebe,

⁵² zakaj ob čudežu s hlebi še niso prišli k spoznanju, njih srce je bilo še zaslepljeno.

Ozdravljenja v genezareški pokrajini

⁵³ Ko so se prepeljali, so pri Genezaretu zadeli na suho in pristali.

⁵⁴ Ko pa so se izkrcali, so ga takoj spoznali;

⁵⁵ in obtekli so vso tisto pokrajino in začeli bolnike na posteljah prinašati tja, kjer so slišali, da biva.

⁵⁶ In kamor koli je prihajal v vasi ali na pristave ali v mesta, so polagali bolnike na trge in ga prosili, da bi se ti smeli dotakniti vsaj roba njegove obleke. In vsi, kateri so se ga dotaknili, so ozdraveli.