Sv. Marko 12 - Ekumenska izdaja

Prilika o hudobnih vinogradnikih

¹ In začel jim je govoriti v prilikah. »Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal tlačilnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem vinogradnikom in je odpotoval.

² Ob svojem času je k vinogradnikom poslal služabnika, da bi od njih prejel sadov iz vinograda.

³ Ti pa so ga zgrabili in pretepli ter odpravili praznega.

⁴ Poslal je k njim spet drugega služabnika; tudi tega so na glavi ranili in ga opsovali.

⁵ In spet drugega je poslal in tega so ubili. In še mnogo drugih: nekatere so pretepli, nekatere pobili.

⁶ Še enega je imel – ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega, misleč: ‚Mojega sina bodo spoštovali.‘

⁷ Vinogradniki pa so rekli med seboj: ‚To je dedič! Dajte, ubijmo ga in dediščina bo naša!‘

⁸ In prijeli so ga ter ubili in vrgli iz vinograda.

⁹ Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in vinogradnike pokončal, vinograd pa dal drugim.

¹⁰ Ali tudi tega niste brali v pismu: ‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen;

¹¹ Gospod je to naredil in je čudovito v naših očeh‘?«

¹² Skušali so ga torej prijeti, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so namreč, da je s to priliko mislil nanje. In pustili so ga in odšli.

Davčni denar

¹³ Nato pošljejo k njemu nekatere izmed farizejev in herodovcev, da bi ga ujeli v besedi.

¹⁴ Ti pridejo in mu rečejo: »Učenik, vemo, da si resnicoljuben in da se ne meniš za nikogar, ker ne gledaš na osebo, ampak v resnici učiš pot božjo. Ali se sme cesarju dajati davek ali ne? Ali naj ga dajemo ali ne?«

¹⁵ On pa je poznal njihovo hinavščino in jim je rekel: »Kaj me skušate? Prinesite mi denar, da ga vidim.«

¹⁶ In prinesli so ga. Tedaj jim je rekel: »Čigava je ta podoba in napis?« Rekli so mu: »Cesarjeva.«

¹⁷ In Jezus jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!« In čudili so se mu.

Vstajenje mrtvih

¹⁸ Pridejo k njemu saduceji, ki trdijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo:

¹⁹ »Učenik, Mojzes nam je zapisal: ‚Če komu umrje brat in zapusti ženo, otrók pa ne zapusti, naj njegov brat vzame njegovo ženo in obudi zarod svojemu bratu.‘

²⁰ Bilo pa je sedem bratov: in prvi se je oženil, pa je umrl in ni zapustil potomstva.

²¹ Vzel jo je drugi, pa je umrl in tudi ta ni zapustil potomstva. In tretji prav tako.

²² In vseh sedem ni zapustilo potomstva. Za vsemi je umrla tudi žena.

²³ Ob vstajenju torej, ko bodo vstali – čigava izmed njih bo žena? Kajti vseh sedem jo je imelo za ženo.«

²⁴ Jezus jim je odgovoril: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne pisma in ne božje moči?

²⁵ Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.

²⁶ O mrtvih pa, da bodo vstali, mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v zgodbi o grmu, kako je Bog rekel Mojzesu: ‚Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‘?

²⁷ Ni Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se torej motite!«

Največja zapoved

²⁸ Tedaj je pristopil neki pismouk, ki je slišal njihov prepir in videl, da jim je dobro odgovoril, in ga je vprašal: »Katera je prva med vsemi zapovedmi?«

²⁹ Jezus mu je odgovoril: »Prva zapoved med vsemi je: ‚Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, Gospod edini.

³⁰ Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo.‘ To je prva zapoved.

³¹ Druga je tej enaka: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‘ Večja od teh ni nobena druga zapoved.«

³² In pismouk mu je rekel: »Dobro, učenik, prav si rekel, da je edini in drugega razen njega ni;

³³ in da je ljubiti njega z vsem srcem in vsem mišljenjem in vso dušo in vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe – več kakor vse žgalne in druge daritve.«

³⁴ Ko ga je Jezus slišal, da je razumno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od božjega kraljestva.« In nihče si ga ni upal še kaj vprašati.

Mesija, Davidov sin in Gospod

³⁵ Ko je Jezus učil v templju, se je oglasil in je dejal: »Kako da pismouki pravijo, da je Kristus Davidov sin?

³⁶ Sam David je rekel v Svetem Duhu: ‚Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sédi na mojo desnico, dokler tvojih sovražnikov ne položim za podnožje tvojih nog.‘

³⁷ David sam ga torej imenuje Gospoda; kako je potem njegov sin?« In velika množica ga je rada poslušala.

Jezusova obsodba pismoukov

³⁸ In govoril jim je v svojem nauku: »Varujte se pismoukov, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in imajo na trgih radi pozdrave

³⁹ in v shodnicah prve sedeže ter pri gostijah prva mesta;

⁴⁰ ki vdovam hiše požirajo, medtem ko hinavsko opravljajo dolge molitve; te bo zadela hujša obsodba.«

Vdovin dar

⁴¹ In Jezus je sedel nasproti zakladnici in gledal, kako ljudje mečejo denar v zakladnico. Mnogo bogatih je veliko vrglo.

⁴² Ko pa je prišla neka uboga vdova, je vrgla dva novčiča, kar je ena četrtinka.

⁴³ In poklical je svoje učence ter jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več ko vsi, kateri so metali v zakladnico.

⁴⁴ Zakaj vsi so vrgli od tega, česar imajo v izobilju, ta pa je vrgla od svojega uboštva vse, kar je imela, vse svoje premoženje.«