Sv. Marko 11 - Ekumenska izdaja

IV. Jezusovo delovanje v Jeruzalemu Mesijanski vhod v Jeruzalem

¹ Ko so prišli blizu Jeruzalema, do Betfage in Betanije ob Oljski gori, pošlje dva izmed svojih učencev

² in jima reče: »Pojdita v vas, ki je pred vama; in ko stopita vanjo, bosta takoj našla privezano žrebe, na katerem še noben človek ni sedel; odvežita ga in pripeljita.

³ In če vama kdo reče: ‚Kaj to delata?‘ recita: ‚Gospod ga potrebuje,‘ in takoj ga bo pustil semkaj.«

⁴ Odšla sta in našla žrebe, privezano pred vrati zunaj ob cesti, in ga odvezovala.

⁵ Nekateri izmed tam stoječih so jima govorili: »Kaj delata, da žrebe odvezujeta?«

⁶ Odgovorila sta, kakor je bil naročil Jezus, in so ju pustili.

⁷ Pripeljala sta torej žrebe k Jezusu. In nanj so položili svoja oblačila in je sédel nanj.

⁸ In mnogi so na pot pogrinjali svoje plašče, drugi pa so z dreves sekali zelenje in ga stlali po poti.

⁹ In kateri so šli pred njim in za njim, so vzklikali: »Hozana! Blagoslovljèn, ki prihaja v Gospodovem imenu!

¹⁰ Blagoslovljeno prihajajoče kraljestvo našega očeta Davida! Hozana na višavah!«

¹¹ Tako je prišel v Jeruzalem v tempelj. Ko je vse ogledal, in ker je bilo že pozno, je z dvanajsterimi odšel v Betanijo.

Nerodovitna smokva

¹² Drugi dan, ko so šli iz Betanije, je bil lačen.

¹³ In ko je od daleč zagledal smokvino drevo, ki je imelo listje, je šel, če bi morda na njem kaj našel. Ko je prišel do njega, ni našel nič drugega kakor le listje; kajti ni bil še čas za smokve.

¹⁴ In spregovoril je ter mu rekel: »Naj od tebe nikoli več nihče ne jé sadu!« In njegovi učenci so to slišali.

Jezus očisti tempelj

¹⁵ Prišli so v Jeruzalem. Ko je stopil v tempelj, je tiste, ki so v templju prodajali in kupovali, začel izganjati; in je menjalcem prevrnil mize in prodajalcem golobov stole,

¹⁶ in ni pustil, da bi kdo kako posodo prenesel skozi tempelj.

¹⁷ In učil jih je: »Ali ni pisano: ‚Moja hiša naj bo hiša molitve za vse narode, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo‘?«

¹⁸ Ko so veliki duhovniki in pismouki to slišali, so iskali, kako bi ga umorili; kajti bali so se ga, ker se je njegovemu nauku vse ljudstvo čudilo.

¹⁹ Ko pa se je zvečerilo, je odšel iz mesta.

Posušena smokva. Vera in molitev

²⁰ Ko so zjutraj šli mimo smokvinega drevesa, so videli, da je do korenin suho.

²¹ Peter se spomni in mu reče: »Učenik, glej, smokva, ki si jo preklel, je suha.«

²² Jezus jim je odgovoril: »Imejte vero v Boga!

²³ Resnično, povem vam: Kdor koli poreče tej gori: ‚Vzdigni se in se vrzi v morje‘ in v srcu ne bo dvomil, ampak veroval, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo.

²⁴ Zato vam pravim: Kar koli v molitvi prosite, verujte, da boste prejeli, in vse se vam bo zgodilo.

²⁵ In kadar se postavite k molitvi, odpustite, če imate kaj zoper koga: da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše grehe.

²⁶ [Če pa vi ne odpustite, vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, ne bo odpustil vaših grehov.«]

Od kod Jezusu oblast

²⁷ Nato pridejo zopet v Jeruzalem. Ko hodi po templju, pridejo k njemu veliki duhovniki in pismouki in starešine

²⁸ in mu rečejo: »S katero oblastjo to delaš in kdo ti je to oblast dal, da to delaš?«

²⁹ Jezus jim pravi: »Tudi jaz vas bom vprašal neko stvar; odgovorite mi, in povedal vam bom, s katero oblastjo to delam.

³⁰ Ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!«

³¹ In sami pri sebi so mislili: »Ako rečemo: ‚Iz nebes,‘ bo dejal: ‚Zakaj mu torej niste verjeli?‘

³² Ali naj rečemo: ‚Od ljudi‘?« Obšel jih je strah pred ljudstvom; zakaj Janeza so vsi imeli za resničnega preroka.

³³ Jezusu torej odgovorijo: »Ne vemo.« In Jezus jim pravi: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«