Sv. Marko 10 - Ekumenska izdaja

Vprašanje ločitve

¹ Odpotoval je od ondod in prišel v judejske kraje in na drugo stran Jordana. Znova se množice zberejo okoli njega, in on jih je kakor po navadi spet začel učiti.

² Pristopili pa so farizeji, in da bi ga skušali, so ga vprašali, ali je možu dovoljeno ženo odsloviti.

³ Odgovoril jim je: »Kaj vam je Mojzes naročil?«

⁴ Ti so rekli: »Mojzes je dovolil napisati ločitveno pismo in jo odsloviti.«

⁵ In Jezus jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to naročilo.

⁶ Od začetka stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo.

⁷ Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil ženi,

⁸ in bosta oba eno telo; zatorej nista več dva, ampak eno telo.

⁹ Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči.«

¹⁰ V hiši so ga učenci spet vprašali o tem.

¹¹ In rekel jim je: »Kdor koli se od svoje žene loči in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo;

¹² in ako se žena, ki se je od svojega moža ločila, omoži z drugim, prešuštvuje.«

Jezus in otroci

¹³ Prinašali so mu tudi otročiče, da bi se jih dotaknil, učenci pa so prinašalce grajali.

¹⁴ Ko je Jezus to videl, se je vznejevoljil in jim rekel: »Pustite otročičem, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, za take je namreč božje kraljestvo.

¹⁵ Resnično, povem vam: Kdor božjega kraljestva ne sprejme kakor otrok, ne pride vanj.«

¹⁶ In objemal jih je, polagal nanje roke in jih tako blagoslavljal.

Bogati mladenič

¹⁷ Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«

¹⁸ Jezus mu je rekel: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen Boga sámega.

¹⁹ Zapovedi poznaš: ‚Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne utrgavaj, spoštuj očeta in mater.‘«

²⁰ Ta mu je odgovoril: »Učenik, vse to sem spolnjeval od mladosti.«

²¹ Jezus ga je pogledal in vzljubil ter mu rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in boš imel zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!«

²² Ta pa se je ob tej besedi užalostil in odšel otožen; imel je namreč veliko premoženje.

Nevarnost bogastva

²³ In Jezus je pogledal naokoli ter svojim učencem rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v božje kraljestvo!«

²⁴ Ob teh njegovih besedah so učenci ostrmeli. Jezus pa zopet spregovori in jim reče: »Otroci, kako težko je priti v božje kraljestvo!

²⁵ Lažje je velblodu iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti v božje kraljestvo.«

²⁶ Ti so se silno čudili in so med seboj govorili: »Kdo se more tedaj rešiti?«

²⁷ Jezus se ozre vanje in reče: »Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu; zakaj pri Bogu je vse mogoče.«

Plačilo Jezusovih učencev

²⁸ In Peter mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.«

²⁹ Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive

³⁰ in bi ne prejel stokrat toliko: zdaj v tem življenju hiš in bratov in sester in mater in otrok in njiv – četudi sredi preganjanja –, v prihodnjem veku pa večno življenje.

³¹ Mnogi prvi pa bodo poslednji in poslednji prvi.«

Tretja napoved trpljenja

³² Bili so na poti proti Jeruzalemu in Jezus je hodil pred njimi in čudili so se mu; tisti pa, ki so šli za njim, so bili prestrašeni. In zopet je dvanajstere vzel posebej in jim začel praviti, kaj se bo z njim zgodilo:

³³ »Glejte, v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnikom in pismoukom; in obsodili ga bodo na smrt in ga izročili nevernikom;

³⁴ zasramovali ga bodo in vanj pljuvali in ga bičali ter umorili; in po treh dneh bo vstal.«

Prošnja Zebedejevih sinov

³⁵ Pa stopita k njemu Zebedejeva sinova Jakob in Janez ter mu rečeta: »Učenik, želiva, da bi nama storil, kar koli te bova prosila.«

³⁶ Rekel jima je: »Kaj želita, da vama storim?«

³⁷ Odgovorila sta mu: »Daj nama, da bova v tvojem veličastvu sedela eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.«

³⁸ Jezus jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?«

³⁹ Rekla sta mu: »Moreva.« Jezus pa jima je rekel: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena;

⁴⁰ sedeti na moji desnici ali levici pa ne gre dajati meni, marveč bo dano tistim, katerim je pripravljeno.«

Kdor hoče biti velik, bodi vaš strežnik

⁴¹ Ko so deseteri to slišali, so bili nejevoljni na Jakoba in Janeza.

⁴² Jezus pa jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da ti, ki veljajo ljudstvom za vladarje, nad njimi gospodujejo in da si prvaki lastijo oblast nad njimi.

⁴³ Med vami pa naj ne bo tako; ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik;

⁴⁴ in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik.

⁴⁵ Zakaj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Slepi iz Jerihe

⁴⁶ Pridejo v Jeriho. In ko je s svojimi učenci in veliko množico odhajal iz Jerihe, je slepi Bartimej, Timejev sin, sedèl kraj pota in vbogajme prosil.

⁴⁷ In ko je slišal, da je to Jezus iz Nazareta, je začel vpiti: »Davidov Sin, Jezus, usmili se me!«

⁴⁸ Mnogi so ga svarili, naj utihne; on pa je še veliko bolj vpil: »Davidov Sin, usmili se me!«

⁴⁹ Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Pokličejo torej slepega in mu pravijo: »Zaupaj, vstani, kliče te.«

⁵⁰ In vrgel je s sebe svoj plašč, poskočil in prišel k Jezusu.

⁵¹ Jezus ga je nagovoril: »Kaj hočeš, da naj ti storim?« Slepi mu je rekel: »Rabuní, da spregledam!«

⁵² In Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je ozdravila.« In brž je spregledal in šel po poti za njim.