Sv. Lukež 9 - Ekumenska izdaja

Jezus razpošlje apostole

¹ Sklical pa je dvanajstere apostole ter jim dal moč in oblast nad vsemi hudimi duhovi in da bi ozdravljali bolezni.

² In poslal jih je oznanjat božje kraljestvo in ozdravljat bolnike

³ in jim je rekel: »Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek.

⁴ In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte.

⁵ In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje!«

⁶ Šli so torej in hodili od vasi do vasi, oznanjali blagovest in povsod ozdravljali.

Herod in Jezus

⁷ Slišal pa je četrtni oblastnik Herod o vsem, kar se je po njem godilo; bil je v skrbeh, ker so nekateri govorili, da je Janez vstal od mrtvih,

⁸ nekateri pa, da se je prikazal Elija, nekateri zopet, da je vstal kateri izmed starih prerokov.

⁹ Herod pa je rekel: »Janeza sem dal jaz obglaviti; kdo pa je ta, o katerem slišim take reči?« In želel ga je videti.

Vrnitev apostolov in pomnožitev kruha

¹⁰ Apostoli so se vrnili in mu povedali vse, kar so storili. In vzel jih je s seboj in se umaknil v stran, v samoten kraj, ki je pri Betsajdi.

¹¹ Množice pa so to zvedele in šle za njim. Sprejel jih je in jim govoril o božjem kraljestvu in tiste, ki so potrebovali ozdravljenja, je ozdravljal.

¹² Dan pa se je začel nagibati. In pristopili so dvanajsteri in mu rekli: »Odpústi množice, da odidejo v bližnje vasi in pristave in prenočijo ter dobijo živeža; zakaj tukaj smo v samotnem kraju.«

¹³ Toda rekel jim je: »Dajte jim vi jesti!« Oni pa so dejali: »Nimamo več kakor pet hlebov in dve ribi, razen če bi šli in kupili jedi za vse to ljudstvo.«

¹⁴ Bilo pa je okoli pet tisoč mož. In rekel je svojim učencem: »Posadite jih v skupinah po petdeset!«

¹⁵ Storili so tako in jih vse posadili.

¹⁶ Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslovil ter razlomil in jih dajal učencem, da bi jih položili pred množico.

¹⁷ In vsi so jedli in se nasitili. In pobrali so, kar jim je ostalo, dvanajst polnih košar.

Peter izpove vero

¹⁸ Ko je bil nekoč v molitvi na samem, so bili z njim učenci in povprašal jih je: »Kdo, pravijo množice, da sem?«

¹⁹ Oni so odgovorili: »Janez Krstnik; drugi: Elija; drugi pa, da je vstal kateri izmed starih prerokov.«

²⁰ Rekel jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Peter in rekel: »Božji maziljenec.«

²¹ On pa jim je strogo prepovedal to komu praviti

²² in je povedal: »Sin človekov mora veliko trpeti in biti zavržen po starešinah, velikih duhovnikih in pismoukih in biti umorjen in tretji dan vstati.«

Prva napoved trpljenja Če kdo hoče za menoj

²³ Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se sam sebi odpove in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.

²⁴ Zakaj kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje izgubi zaradi mene, ga bo rešil.

²⁵ Kaj si namreč človek pomaga, če si ves svet pridobi, sebe pa zavrže ali pogubi?

²⁶ Zakaj kdor se bo sramoval mene in mojih besed, tega se bo sramoval Sin človekov, kadar pride v svojem in Očetovem in svetih angelov veličastvu.

²⁷ Resnično, povem vam: So nekateri izmed tu stoječih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli božjega kraljestva.«

Spremenjenje na gori

²⁸ Nekako osem dni po tem govoru je vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza in šel na goro molit.

²⁹ In ko je molil, se je podoba njegovega obličja spremenila in njegovo oblačilo je postalo belo in se je svetilo.

³⁰ In glej, dva moža sta govorila z njim; bila sta Mojzes in Elija;

³¹ prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovi smrti, ki ga je čakala v Jeruzalemu.

³² Petra in njegova tovariša pa je bil premagal spanec; ko so se predramili, so videli njegovo veličastvo in onadva moža, ki sta stala pri njem.

³³ Ko pa sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj; naredímo tri šotore: enega tebi, enega Mojzesu in enega Eliju!« In ni vedel, kaj govori.

³⁴ Ko je to govoril, se je naredil oblak, ki jih je obsenčil; in zbali so se, ko sta onadva stopila v oblak.

³⁵ Prišel pa je iz oblaka glas, ki je govoril: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!«

³⁶ In ko je ta glas nastal, je bil Jezus sam. In oni so molčali in niso v tistem času povedali nikomur nič tega, kar so bili videli.

Ozdravljenje božjastnega dečka

³⁷ Naslednji dan, ko so prišli z gore, mu je prišla naproti velika množica.

³⁸ In glej, mož iz ljudstva je zaklical: »Učenik, prosim te, ozri se na mojega sina, zakaj moj edinec je.

³⁹ Glej, neki duh ga napada, da nenadoma zakriči, in ga meče in trga, tako da se peni, in ko ga muči, se komaj loči od njega.

⁴⁰ Prosil sem tvoje učence, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli.«

⁴¹ Jezus pa je odgovoril: »O neverni in popačeni rod! Doklej bom pri vas in vas prenašal? Privedi svojega sina semkaj!«

⁴² In ko je ta prihajal, ga je hudi duh vrgel in stresel. Jezus pa je nečistemu duhu zapovedal in dečka ozdravil ter ga izročil očetu.

⁴³ Vsi pa so strmeli nad božjim veličastvom. Ko so se vsi čudili vsemu temu, kar je delal, je svojim učencem rekel:

Druga napoved trpljenja

⁴⁴ »Vtisnite si v srce te besede: Sin človekov bo namreč izdan v roke ljudem.«

⁴⁵ Oni pa te besede niso umeli; bila je namreč zakrita pred njimi, da je niso razumeli, toda bali so se ga vprašati o tej stvari.

Kdo je največji

⁴⁶ Prišla pa jim je misel, kdo bi bil med njimi največji.

⁴⁷ Jezus pa, ki je videl misel njih srcá, je vzel otroka, ga postavil poleg sebe

⁴⁸ in jim rekel: »Kdor koli sprejme tega otroka v mojem imenu, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Zakaj kdor je med vami vsemi najmanjši, ta je velik.«

Uporaba Jezusovega imena

⁴⁹ Spregovoril pa je Janez in rekel: »Učenik, videli smo nekoga, ki je v tvojem imenu izganjal hude duhove, pa smo mu branili, ker ne hodi z nami.«

⁵⁰ Jezus pa mu je rekel: »Ne branite; kdor namreč ni zoper vas, je za vas.«

IV. Jezusova pot v Jeruzalem Negostoljuben sprejem v samarijski vasi

⁵¹ Ko pa so se dopolnjevali dnevi, ko bi bil vzet v nebo, se je tudi sam namenil iti v Jeruzalem.

⁵² In poslal je pred seboj glasnike; ti so šli in stopili v samarijsko vas, da bi mu pripravili prenočišče.

⁵³ Pa ga niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem.

⁵⁴ Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj z neba in jih pokonča?«

⁵⁵ Toda obrnil se je in ju posvaril: [»Ne vesta, kakšnega duha sta;

⁵⁶ Sin človekov ni prišel življenj uničevat, ampak reševat.«] In odšli so v drugo vas.

Kaj Jezus zahteva od učencev

⁵⁷ Ko so šli po poti, mu je nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.«

⁵⁸ Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.«

⁵⁹ Drugemu je pa rekel: »Hôdi za menoj!« Ta je dejal: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in svojega očeta pokopljem.«

⁶⁰ Toda rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi svoje mrtve pokopljejo, ti pa pojdi in oznanjaj božje kraljestvo!«

⁶¹ Še drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod; toda dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.«

⁶² Jezus pa mu je rekel: »Nihče, kdor roko položi na plug in se ozira nazaj, ni pripravljen za božje kraljestvo.«