Sv. Lukež 24 - Ekumenska izdaja

VII. Po vstajenju Prazen grob. Angelovo sporočilo

¹ Prvi dan tedna pa so šle navsezgodaj h grobu in nesle dišav, ki so jih bile pripravile.

² Našle so kamen od groba odvaljen

³ in so stopile noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle.

⁴ In ko so bile zaradi tega v zadregi, glej, sta k njim pristopila dva moža v blestečem oblačilu.

⁵ Prestrašile so se in povesile obraz proti tlom, onadva pa sta jim rekla: »Čemú iščete živega med mrtvimi?

⁶ Ni ga tukaj, temveč je vstal. Spomnite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji:

⁷ ‚Sin človekov mora biti izdan v roke grešnikov, biti križan in tretji dan vstati.‘«

⁸ In spomnile so se njegovih besed.

Apostoli ne verjamejo ženam

⁹ Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim.

¹⁰ Bile so to Marija Magdalena, Joana, Marija Jakobova in z njimi druge, ki so to povedale apostolom.

¹¹ In te besede so se jim zdele kakor blodnja in jim niso verjeli.

Peter ob grobu

¹² Peter pa je vstal in tekel h grobu; in sklonil se je, pa je videl samo povoje. In odšel je ter se sam pri sebi čudil temu, kar se je bilo zgodilo.

Jezus se prikaže učencema na poti v Emavs

¹³ In glej, dva izmed njih sta prav tisti dan šla v kraj, ki se imenuje Emavs in je šestdeset tečajev oddaljen od Jeruzalema.

¹⁴ Med seboj sta govorila o vsem tem, kar se je bilo zgodilo.

¹⁵ Medtem ko sta se pogovarjala in se vpraševala, se je približal sam Jezus in šel z njima,

¹⁶ njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala.

¹⁷ Rekel jima je: »Kakšni so pogovori, ki jih imata po poti med seboj?« Žalostna sta obstala.

¹⁸ Eden, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi zvedel, kaj se je ondi zgodilo te dni?«

¹⁹ In rekel jima je: »Kaj?« Ta dva sta rekla: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, v dejanju in besedi mogočen pred Bogom in vsem ljudstvom:

²⁰ kako so ga naši veliki duhovniki in poglavarji izdali v smrtno obsodbo in ga križali.

²¹ Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrhu vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.

²² Pa tudi nekatere žene izmed naših so nas ostrašile; šle so namreč zarana h grobu,

²³ in ko njegovega telesa niso našle, so prišle in pripovedovale, da so videle tudi prikazen angelov, ki pravijo, da živi.

²⁴ In nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli tako, kakor so žene rekle, njega samega pa niso videli.«

²⁵ On jima je rekel: »O nespametna in po srcu kasna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki!

²⁶ Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?«

²⁷ In začel je z Mojzesom in vsemi preroki ter jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih.

²⁸ Približali so se kraju, kamor so šli, in on se je delal, da gre dalje.

²⁹ In silila sta ga, govoreč: »Z nama ostani, zakaj proti večeru gre in dan se je že nagnil.« Vstopil je, da bi ostal z njima.

³⁰ Ko pa je z njima sédel k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal.

³¹ In oči so se jima odprle in sta ga spoznala: on pa je izginil izpred njiju.

³² In rekla sta drug drugemu: »Ali ni bilo najino srce v nama goreče, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?«

³³ In še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem; našla sta zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi;

³⁴ in ti so pripovedovali: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.«

³⁵ Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta ga spoznala po lomljenju kruha.

Jezus se prikaže apostolom

³⁶ Ko pa so o tem govorili, je Jezus sam stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se!«

³⁷ Vznemirili so se in se prestrašili ter so mislili, da vidijo duha.

³⁸ In rekel jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj vam v srcih vstajajo dvomi?

³⁹ Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz; potipljite in poglejte, zakaj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.«

⁴⁰ Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge.

⁴¹ Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tu kaj jesti?«

⁴² Dali so mu kos pečene ribe.

⁴³ In vzel je ter vpričo njih jedel.

Zadnja navodila apostolom

⁴⁴ In rekel jim je: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Treba je, da se dopolni vse, kar je o meni pisano v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.«

⁴⁵ Tedaj jim je odprl razum, da so umevali pisma.

⁴⁶ In rekel jim je: »Tako je pisano in tako je bilo treba Kristusu trpeti in tretji dan od mrtvih vstati

⁴⁷ ter v njegovem imenu oznaniti pokoro in odpuščanje grehov med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu.

⁴⁸ Vi pa ste priče teh reči.

⁴⁹ In glejte, jaz pošiljam na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne prejmete moči z višave.«

Vnebohod

⁵⁰ Peljal pa jih je venkaj proti Betaniji, povzdignil roke in jih blagoslovil.

⁵¹ In medtem ko jih je blagoslavljal, se je od njih ločil in šel v nebo.

⁵² Oni pa so ga molili in se z velikim veseljem vrnili v Jeruzalem.

⁵³ In bili so ves čas v templju in so hvalili in častili Boga.