Sv. Lukež 20 - Ekumenska izdaja

Od kod Jezusu oblast

¹ V tistem času, ko je v templju učil ljudstvo in oznanjal blagovest, so neki dan veliki duhovniki in pismouki skupaj s starešinami pristopili

² in so mu rekli: »Povej nam, s kakšno oblastjo to delaš, ali kdo ti je dal to oblast?«

³ Odgovoril jim je: »Tudi jaz vas bom vprašal neko stvar; povejte mi:

⁴ Janezov krst – ali je bil iz nebes ali od ljudi?«

⁵ Ti pa so sami pri sebi mislili: »Ako rečemo: ‚Iz nebes,‘ bo dejal: ‚Zakaj mu niste verjeli?‘

⁶ Če pa rečemo: ‚Od ljudi,‘ nas bo vse ljudstvo kamnalo; zakaj prepričano je, da je Janez prerok.«

⁷ Rekli so torej, da ne vedo, od kod.

⁸ In Jezus je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«

Prilika o hudobnih vinogradnikih

⁹ Začel pa je ljudstvu pripovedovati tole priliko: »Nekdo je zasadil vinograd in ga vinogradnikom dal v najem in je za dolgo časa odpotoval.

¹⁰ Ob svojem času je vinogradnikom poslal služabnika, da bi mu dali od pridelka iz vinograda. Vinogradniki pa so ga pretepli in odslovili praznega.

¹¹ Poslal je drugega služabnika; oni pa so tudi tega pretepli, opsovali in ga odpravili praznega.

¹² Poslal je še tretjega; oni pa so tudi tega ranili in izgnali.

¹³ Gospodar vinograda je torej rekel: ‚Kaj naj storim? Poslal bom svojega ljubljenega sina, njega bodo pač spoštovali, ko ga bodo videli.‘

¹⁴ Ko pa so vinogradniki tega zagledali, so se med seboj posvetovali in govorili: ‚To je dedič; ubijmo ga, da dediščina postane naša.‘

¹⁵ In vrgli so ga iz vinograda in ubili. Kaj jim bo torej storil gospodar vinograda?

¹⁶ Prišel bo in te vinogradnike pokončal, vinograd pa dal drugim.« Ko so to slišali, so rekli: »Bog ne daj!«

¹⁷ On pa se je ozrl po njih in rekel: »Kaj torej pomeni to, kar je pisano: ‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen‘?

¹⁸ Vsak, kdor pade na ta kamen, se bo razbil; in na kogar on pade, ga bo strl.«

¹⁹ V tisti uri so ga pismouki in veliki duhovniki hoteli prijeti, pa so se zbali ljudstva; spoznali so namreč, da je priliko povedal zoper nje.

Davčni denar

²⁰ Pazili so torej nanj in poslali zalezovalce, ki naj bi se delali pravične, da bi ga ujeli v besedi in ga tako izdali gosposki in poglavarjevi oblasti.

²¹ In so ga vprašali: »Učenik, vemo, da prav govoriš in učiš in ne gledaš na osebo, ampak v resnici učiš pot božjo:

²² Ali smemo cesarju davek dajati ali ne?«

²³ Ker pa je spoznal njihovo zvijačnost, jim je rekel: »Kaj me skušate?

²⁴ Pokažite mi denar! Čigavo podobo in napis ima?« Odgovorili so: »Cesarjevo.«

²⁵ In jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!«

²⁶ In niso ga mogli pred ljudmi ujeti v besedi; in začudili so se njegovemu odgovoru in so molčali.

Vstajenje mrtvih

²⁷ Prišli pa so nekateri izmed saducejev, ki trdijo, da vstajenja ni, in so ga vprašali:

²⁸ »Učenik, Mojzes nam je zapisal: ‚Če komu umrje brat, ki je oženjen, pa je brez otrok, naj ženo vzame njegov brat in obudi zarod svojemu bratu.‘

²⁹ Bilo pa je sedem bratov. In prvi se je oženil, pa je umrl brez otrok.

³⁰ In vzel jo je drugi, a tudi ta je umrl brez otrok;

³¹ in tretji, prav tako vseh sedem; in so pomrli in niso zapustili otrok.

³² Za vsemi je umrla tudi žena.

³³ Ob vstajenju torej – čigava izmed njih bo žena? Kajti vseh sedem jo je imelo za ženo.«

³⁴ In Jezus jim je odgovoril: »Otroci tega veka se ženijo in možé;

³⁵ tisti pa, ki bodo vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ženili in ne možile,

³⁶ zakaj tudi umreti ne bodo mogli več; enaki so namreč angelom in so božji otroci, ker so otroci vstajenja.

³⁷ Da pa umrli vstajajo, je tudi Mojzes pokazal v zgodbi o grmu, ko Gospoda imenuje ‚Abrahamovega Boga in Izakovega Boga in Jakobovega Boga‘;

³⁸ ni pa Bog mrtvih, ampak živih, zakaj njemu vsi živé.«

³⁹ Oglasili pa so se nekateri izmed pismoukov in so rekli: »Učenik, dobro si povedal.«

⁴⁰ In nič več si ga niso upali vpraševati.

Mesija, Davidov sin in Gospod

⁴¹ Rekel pa jim je: »Kako pravijo, da je Kristus Davidov sin?

⁴² Saj David sam pravi v knjigi psalmov: ‚Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sédi na mojo desnico,

⁴³ dokler tvojih sovražnikov ne položim za podnožje tvojih nog.‘

⁴⁴ David ga torej imenuje Gospoda; kako je torej njegov sin?«

Jezusova obsodba pismoukov

⁴⁵ In ko je vse ljudstvo poslušalo, je rekel svojim učencem:

⁴⁶ »Varujte se pismoukov, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in imajo na trgih radi pozdrave in v shodnicah prve sedeže in pri gostijah prve prostore;

⁴⁷ ki vdovam požirajo hiše, medtem ko hinavsko opravljajo dolge molitve: te bo zadela hujša obsodba.«