Sv. Lukež 18 - Ekumenska izdaja

Krivični sodnik in nadležna vdova

¹ Povedal jim je tudi priliko, da jim je treba vedno moliti in se ne naveličati.

² Govoril je: »Bil je v nekem mestu sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za ljudi.

³ In bila je v tistem mestu vdova, ki je hodila k njemu, govoreč: ‚Pomagaj mi do pravice zoper mojega nasprotnika.‘

⁴ Nekaj časa ni hotel; potem pa je sam pri sebi rekel: ‚Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za ljudi,

⁵ bom vendar tej vdovi, ker mi ne da miru, pomagal do pravice, da me ne bo nenehoma hodila nadlegovat.‘«

⁶ In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik!

⁷ Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki vpijejo k njemu noč in dan, in bo pri njih odlašal?

⁸ Povem vam, da jim bo hitro pomagal do pravice. Vendar, ali bo Sin človekov, kadar pride, našel vero na zemlji?«

Farizej in cestninar

⁹ Nekaterim, ki so zaupali sami vase, da so pravični, in so druge zaničevali, pa je povedal tudi to priliko:

¹⁰ »Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej in drugi cestninar.

¹¹ Farizej se je postavil in je sam pri sebi tako molil: ‚Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, prešuštniki, ali tudi kakor ta cestninar;

¹² postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar dobivam.‘

¹³ Cestninar pa je od daleč stal in še oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: ‚Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‘

¹⁴ Povem vam: Ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«

Jezus in otroci

¹⁵ Prinašali so mu tudi otročiče, da bi se jih dotikal. Ko so učenci to videli, so jih karali.

¹⁶ Toda Jezus jih je poklical in govoril: »Pustite otročičem, naj prihajajo k meni, in ne branite jim; zakaj takih je božje kraljestvo.

¹⁷ Resnično, povem vam: Kdor božjega kraljestva ne sprejme kakor otrok, ne pride vanj.«

Bogati mladenič

¹⁸ In neki prvak ga je vprašal: »Dobri učenik, kaj naj storim, da prejmem večno življenje?«

¹⁹ Jezus mu je rekel: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober kakor samo eden, Bog.

²⁰ Zapovedi poznaš: ‚Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta in mater!‘«

²¹ Ta pa je rekel: »Vse to sem spolnjeval od mladosti.«

²² Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, in razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!«

²³ Ko pa je ta to slišal, se je zelo razžalostil; bil je namreč zelo bogat.

Nevarnost bogastva

²⁴ Ko ga je Jezus videl žalostnega, je rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v božje kraljestvo!

²⁵ Lažje je namreč velblodu iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti v božje kraljestvo.«

²⁶ Tisti, ki so to slišali, so rekli: »Kdo se more tedaj rešiti?«

²⁷ On pa je rekel: »Kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu.«

Plačilo Jezusovih učencev

²⁸ Peter pa je rekel: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.«

²⁹ In on jim je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zapustil hišo ali starše ali brate ali ženo ali otroke zaradi božjega kraljestva

³⁰ in bi ne prejel mnogo več v tem času in večnega življenja v prihodnjem veku.«

Tretja napoved trpljenja

³¹ Vzel pa je dvanajstere k sebi in jim rekel: »Glejte, v Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim se bo spolnilo vse, kar je pisano po prerokih.

³² Izdan bo namreč nevernikom in ga bodo zasmehovali in z njim grdo ravnali in vanj pljuvali;

³³ in potem, ko ga bodo bičali, ga bodo umorili in tretji dan bo vstal.«

³⁴ In oni niso nič od tega umeli; ta beseda jim je bila skrita in niso vedeli, kaj je govoril.

Slepi iz Jerihe

³⁵ Ko se je bližal Jerihi, je kraj pota sedèl slep človek in prosil vbogajme.

³⁶ In ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vpraševal, kaj bi to bilo.

³⁷ Povedali so mu, da gre mimo Jezus iz Nazareta.

³⁸ In zavpil je: »Jezus, Davidov Sin, usmili se me!«

³⁹ Spredaj gredoči so ga svarili, naj utihne. Ta pa je še glasneje kričal: »Davidov Sin, usmili se me!«

⁴⁰ Jezus je tedaj obstal in velel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal:

⁴¹ »Kaj hočeš, da ti storim?« Ta pa je rekel: »Gospod, da spregledam.«

⁴² In Jezus mu je rekel: »Spreglej, tvoja vera te je ozdravila.«

⁴³ V hipu je spregledal, šel za njim in slavil Boga. In vse ljudstvo je dalo Bogu hvalo, ko je to videlo.