Sv. Lukež 17 - Ekumenska izdaja

Pohujšanje

¹ In rekel je Jezus svojim učencem: »Ni mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo; ali gorjé temu, po komer pride!

² Bolje bi bilo zanj, da bi se mu mlinski kamen obesil na vrat in bi bil vržen v morje, kakor da bi pohujšal katerega teh malih.

³ Pazite nase! Ako se pregreši tvoj brat, ga posvári; in če se skesa, mu odpústi!

Bratska spravljivost

⁴ In če sedemkrat na dan greši zoper tebe in se sedemkrat do tebe obrne in reče: ‚Žal mi je,‘ mu odpusti.«

Moč vere

⁵ In apostoli so rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!«

⁶ Gospod pa je rekel: »Če imate vero kakor gorčično zrno, bi tej murvi lahko rekli: ‚Izruj se s korenino in se presádi v morje,‘ in bila bi vam poslušna.

Služiti v ponižnosti

⁷ Kdo izmed vas, ki ima hlapca pri oranju ali na paši, mu bo rekel, ko se vrne s polja: ‚Pridi brž in sédi k mizi‘?

⁸ Ali mu ne bo marveč rekel: ‚Pripravi mi večerjo; prepaši se in mi strezi, dokler se ne najem in napijem; potlej boš ti jedel in pil.‘

⁹ Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar mu je bilo zapovedano? Pač ne.

¹⁰ Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo ukazano, recite: ‚Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti.‘«

Deset gobavcev

¹¹ Ko je potoval v Jeruzalem, je šel po sredi med Samarijo in Galilejo.

¹² In ko je prihajal v neko vas, mu je prišlo nasproti deset gobavih mož, ki so se od daleč ustavili

¹³ in so povzdignili glas ter rekli: »Jezus, učenik, usmili se nas!«

¹⁴ Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni.

¹⁵ Eden izmed njih pa, ko je videl, da je ozdravljen, se je vrnil, in je z velikim glasom slavil Boga.

¹⁶ In padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan.

¹⁷ Jezus pa je spregovoril: »Ali ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet?

¹⁸ Ali se ni našel nobeden drug, da bi se vrnil in dal čast Bogu, razen tega tujca?«

¹⁹ In rekel mu je: »Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila.«

Kdaj pride božje kraljestvo

²⁰ Ko pa so ga farizeji vprašali, kdaj pride božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost;

²¹ tudi ne bodo govorili: ‚Glej, tukaj je!‘ ali: ‚Tam je!‘ Zakaj, glejte, božje kraljestvo je med vami.«

Dan Sina človekovega

²² Učencem pa je rekel: »Pridejo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sinu človekovega, pa ga ne boste videli.

²³ In porekó vam: ‚Glejte, tukaj je, glejte, tam je.‘ Ne hodite in ne begajte za njimi!

²⁴ Kajti kakor blisk, ko se zabliska, posveti od enega konca neba do drugega, tako bo Sin človekov na svoj dan.

²⁵ Poprej pa mora veliko trpeti in biti po tem rodu zavržen.

²⁶ In kakor je bilo v Noetovih dneh, tako bo tudi v dneh Sinu človekovega:

²⁷ jedli so in pili, se ženili in se možile do dne, ko je Noe šel v ladjo: in prišel je potop in vse pokončal.

²⁸ Podobno bo, kakor je bilo v Lotovih dneh: jedli so in pili, kupovali in prodajali, sadili in zidali;

²⁹ tisti dan pa, ko je šel Lot iz Sodome, je izpod neba dežilo ogenj in žveplo in vse pokončalo.

³⁰ Prav tako bo tisti dan, ko se bo razodel Sin človekov.

³¹ Kdor bo tisti dan na strehi, njegove stvari pa v hiši, naj ne hodi dol ponje; in prav tako naj se ne vrača, kdor bo na polju.

³² Spominjajte se Lotove žene!

³³ Kdor koli bo skušal svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; in kdor koli ga bo izgubil, ga bo rešil.

³⁴ Povem vam, tisto noč bosta dva na eni postelji; eden bo sprejet in drugi puščen.

³⁵ Dve bosta skupaj mleli; ena bo sprejeta in druga puščena.

³⁶ [Dva bosta na polju; eden bo sprejet in drugi puščen.«]

³⁷ In spregovorili so ter mu rekli: »Kje, Gospod?« On pa jim je rekel: »Kjer bo mrtvo truplo, tam se bodo zbrali tudi jastrebi.«