Sv. Lukež 15 - Ekumenska izdaja

Tri prilike o božjem usmiljenju

¹ Približevali pa so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali.

² Farizeji in pismouki so godrnjali: »Ta grešnike sprejema in z njimi jé.«

Izgubljena ovca

³ Povedal pa jim je to priliko:

⁴ »Kdo izmed vas, ki ima sto ovac in eno izmed njih izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde?

⁵ In ko jo najde, jo vesel zadene na svoje rame;

⁶ in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ‚Veselite se z menoj, zakaj našel sem svojo ovco, ki se je bila izgubila.‘

⁷ Povem vam: tako bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore.

Izgubljena drahma

⁸ Ali katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno drahmo, ne prižge svetilke in ne pomete hiše in skrbno ne išče, dokler je ne najde?

⁹ In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede in pravi: ‚Veselite se z menoj, zakaj našla sem drahmo, ki sem jo bila izgubila.‘

¹⁰ Tako bo, povem vam, veselje med božjimi angeli nad vsakim grešnikom, ki se spokori.«

Izgubljeni sin

¹¹ Rekel je tudi: »Neki človek je imel dva sina.

¹² In mlajši izmed njiju je rekel očetu: ‚Oče, daj mi delež imetja, ki mi gre!‘ In razdelil jima je imetje.

¹³ Malo dni zatem je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo in je tam z razuzdanim življenjem zapravil svoje imetje.

¹⁴ Ko pa je vse potrošil, je v tistem kraju nastala huda lakota in je začel stradati.

¹⁵ Šel je torej in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele in ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past.

¹⁶ In želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal.

¹⁷ Šel je vase in rekel: ‚Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v izobilju, jaz pa tukaj od lakote ginem!

¹⁸ Vstal bom in pojdem k svojemu očetu in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj;

¹⁹ nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin, sprejmi me kot katerega svojih najemnikov!‘

²⁰ In je vstal ter šel k svojemu očetu. Ko pa je bil še daleč, ga je njegov oče zagledal in milo se mu je storilo; in pritekel je, ga objel in poljubil.

²¹ Sin pa mu je rekel: ‚Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj; nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‘

²² Oče pa je velel svojim služabnikom: ‚Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite, in dajte mu prstan na roko in čevlje na noge;

²³ in pripeljite pitano tele in ga zakoljite in jejmo ter se veselimo;

²⁴ zakaj ta moj sin je bil mrtev in je oživel; je bil izgubljen in je najden.‘ In so se začeli gostiti.

²⁵ Njegov starejši sin pa je bil na polju. In ko se je domov gredé približal hiši, je zaslišal godbo in ples.

²⁶ Poklical je enega izmed služabnikov in vprašal, kaj bi to bilo.

²⁷ Ta mu je rekel: ‚Tvoj brat je prišel in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je spet zdravega dobil.‘

²⁸ Ujezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je tedaj prišel ven in ga pogovarjal.

²⁹ Ta pa je očetu odgovoril: ‚Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza; pa meni nikoli nisi dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji.

³⁰ Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je tvoje imetje zapravil s hotnicami, si mu zaklal pitano tele.‘

³¹ On pa mu je rekel: ‚Sin, ti si vedno pri meni in vse moje je tvoje.

³² Gostiti se in razveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta tvoj brat mrtev in je oživel, je bil izgubljen in je najden.‘«