Sv. Lukež 11 - Ekumenska izdaja

Očenaš

¹ Nekoč je na nekem kraju molil, in ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev rekel: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.«

² In rekel jim je: »Kadar molite, recite: ‚Oče, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo;

³ naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne;

⁴ in odpústi nam naše grehe; saj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan; in ne vpelji nas v skušnjavo!‘«

Nadležni prijatelj

⁵ In rekel jim je: »Kdo izmed vas bi imel prijatelja in bi opolnoči šel k njemu ter mu rekel: ‚Prijatelj, posódi mi tri hlebe,

⁶ ker je moj prijatelj prišel k meni s pota, pa nimam kaj predenj položiti,‘

⁷ in da bi oni znotraj odgovoril: ‚Ne delaj mi nadlege; vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati.‘

⁸ Povem vam, četudi ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vendar zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.

Moč molitve

⁹ In jaz vam pravim: Prosíte in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo.

¹⁰ Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.

¹¹ Kje je med vami oče, ki bi ga sin prosil kruha, pa mu bo dal kamen? Ali ribe, pa mu bo dal namesto ribe kačo?

¹² Ali ga bo prosil jajca, pa mu bo dal škorpijona?

¹³ Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

Jezus in Beelzebul

¹⁴ In izganjal je hudega duha, ki je bil nem. Ko je hudega duha izgnal, je mutec spregovoril in množice so se začudile.

¹⁵ Nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Beelzebulom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.«

¹⁶ Drugi pa so ga skušali in so od njega zahtevali znamenje z neba.

¹⁷ Toda on je poznal njih misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši.

¹⁸ Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da z Beelzebulom izganjam hude duhove?

¹⁹ Če pa jaz z Beelzebulom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki.

²⁰ Če pa izganjam hude duhove s prstom božjim, tedaj je božje kraljestvo prišlo k vam.

²¹ Kadar močni z orožjem varuje svoj dom, je njegovo premoženje na varnem:

²² če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen.

Poziv k odločitvi

²³ Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.

Nečisti duh se vrne

²⁴ Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ko ga ne najde, pravi: ‚Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem odšel.‘

²⁵ In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno.

²⁶ Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših, kot je sam, in gredo vanjo in ondi prebivajo; in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega.«

Pravi blagor

²⁷ Ko pa je to govoril, je neka žena iz množice povzdignila svoj glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!«

²⁸ On pa je rekel: »Dà, še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo.«

Jonovo znamenje

²⁹ Ko pa so se zbirale množice, je začel govoriti: »Ta rod je hudoben rod: znamenje hoče imeti, pa se mu ne bo dalo drugo znamenje kakor Jonovo znamenje.

³⁰ Kakor je bil namreč Jona znamenje za Ninivljane, tako bo tudi Sin človekov za ta rod.

³¹ Kraljica z Juga bo ob sodbi vstala z možmi tega rodu in jih obsodila; zakaj prišla je s konca sveta, da bi slišala Salomonovo modrost, in glejte, več kakor Salomon je tukaj.

³² Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili; zakaj spokorili so se na Jonovo pridigo, in glejte, več kakor Jona je tukaj.

Prilika o svetilki

³³ Nihče ne postavlja svetilke, ko jo prižiga, v kak skrit kot ali pod mernik, ampak na svetilnik, da vstopajoči vidijo svetlobo.

³⁴ Svetilka tvojega telesa je tvoje oko. Kadar je tvoje oko zdravo, je vse tvoje telo svetlo; če pa je pokvarjeno, je tudi tvoje telo temno.

³⁵ Glej torej, da luč, ki je v tebi, ne bo tema!

³⁶ Če bo torej vse tvoje telo svetlo in ne bo imelo nobenega dela temnega, bo svetlo vse, kakor takrat, ko te svetilka obseva s svojo svetlobo.«

Proti farizejem in pismoukom

³⁷ Ko je to izgovoril, ga je neki farizej prosil, naj pri njem obeduje. In vstopil je ter sédel k mizi.

³⁸ Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil.

³⁹ Gospod pa mu je rekel: »Sedaj vi, farizeji, čašo in skledo čistite od zunaj, kar pa je znotraj v vas, je polno ropa in hudobije.

⁴⁰ Nespametni! Ali ni oni, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi tega, kar je znotraj?

⁴¹ Dajte torej raje to, kar je znotraj, v miloščino, in glejte, vse vam bo čisto.

⁴² Toda gorjé vam farizejem, ker dajete desetino od mete in rutice in vsake zelenjave, zanemarjate pa pravico in božjo ljubezen. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti.

⁴³ Gorjé vam farizejem, ker imate v shodnicah radi prve sedeže in na trgih pozdrave.

⁴⁴ Gorjé vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo čeznje, pa ne vedó.«

⁴⁵ Oglasi pa se eden izmed učiteljev postave in mu reče: »Učenik, s takimi besedami žališ tudi nas.«

⁴⁶ On pa je rekel: »Tudi vam učiteljem postave gorjé, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se teh bremen niti z enim prstom ne dotaknete.

⁴⁷ Gorjé vam, ker zidate grobnice prerokom, vaši očetje pa so jih umorili.

⁴⁸ Torej spričujete in potrjujete dejanja svojih očetov; zakaj oni so jih umorili, vi pa jim grobnice zidate.

⁴⁹ Zaradi tega je tudi božja modrost rekla: ‚Pošiljam k njim preroke in apostole in izmed njih bodo nekatere umorili in nekatere pregnali,

⁵⁰ da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od začetka sveta:

⁵¹ od krvi Abelove do krvi Zaharijeve, ki je bil ubit med oltarjem in templjem.‘ Dà, rečem vam, od tega rodu se bo terjala.

⁵² Gorjé vam učiteljem postave, ker ste vzeli ključ do spoznanja: sami niste vstopili in tistim, ki so hoteli vstopiti, ste zabranili.«

⁵³ Ko jim je to povedal, so začeli pismouki in farizeji silno tiščati vanj in ga izpraševati o več rečeh,

⁵⁴ pri čemer so nanj pazili in iz njegovih ust želeli kaj ujeti, da bi ga zatožili.