Sv. Lukež 10 - Ekumenska izdaja

Jezus razpošlje dvainsedemdeset učencev

¹ Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti.

² Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.

³ Pojdite: glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.

⁴ Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na poti ne pozdravljajte!

⁵ V katero koli hišo pridete, najprej recite: ‚Mir tej hiši!‘

⁶ In če bo tam sin miru, bo vaš mir počival na njem; če pa ne, se povrne k vam.

⁷ V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; zakaj delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo.

⁸ In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi;

⁹ ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ‚Božje kraljestvo se vam je približalo.‘

¹⁰ Kadar koli pa pridete v kako mesto, kjer vas ne sprejmejo, pojdite ven na cesto in recite:

¹¹ ‚Tudi prah, ki se je iz vašega mesta prijel naših nog, otresamo na vas; vendar vedite to, da se je približalo božje kraljestvo.‘

¹² Povem vam, da bo oni dan Sodomi laže kakor temu mestu.

¹³ Gorje ti, Korozain, gorje ti, Betsajda! Zakaj ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi bila zdavnaj sedela v raševini in pepelu in se spokorila.

¹⁴ Vendar bo Tiru in Sidonu na sodbi laže ko vama.

¹⁵ In ti, Kafarnaum, do neba povzdignjen: do pekla se boš pogreznil.

¹⁶ Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal.«

Učenci se vrnejo

¹⁷ Dvainsedemdeseteri pa so se z veseljem vrnili in pripovedovali: »Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.«

¹⁸ In rekel jim je: »Videl sem satana, da je kakor blisk padel z neba.

¹⁹ Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone in na vsakršno sovražnikovo moč in nič vam ne bo škodovalo.

²⁰ Vendar se ne veselite tega, da so vam duhovi pokorni, ampak veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih.«

Jezus slavi Očeta

²¹ Prav to uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si to prikril modrim in razumnim in razodel malim. Dà, Oče, zakaj tako ti je bilo všeč.

²² Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne ve, kdo je Sin, razen Očeta; in kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.«

Prednost učencev

²³ In posebej se je obrnil k svojim učencem in rekel: »Srečne oči, ki vidijo, kar vi vidite!

²⁴ Zakaj povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«

Največja zapoved

²⁵ In glej, neki učitelj postave je vstal in ga je takole skušal: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«

²⁶ On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?«

²⁷ Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.«

²⁸ »Prav si odgovoril,« mu je rekel; »to izvršuj in boš živel.«

Prilika o usmiljenem Samarijanu

²⁹ Ta pa se je hotel opravičiti in je Jezusu rekel: »In kdo je moj bližnji?«

³⁰ Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali rane ter so odšli in ga pustili napol mrtvega.

³¹ Primerilo pa se je, da je šel po tisti poti neki duhovnik; in ga je videl in šel mimo.

³² Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videl, šel mimo.

³³ Ko pa je neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil.

³⁴ Pristopil je k njemu in v njegove rane vlil olja in vina ter jih obvezal; in posádil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in poskrbel zanj.

³⁵ Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: ‚Poskrbi zanj, in kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.‘

³⁶ Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?«

³⁷ On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«

Marta in Marija

³⁸ Ko so potovali, je prišel v neko naselje in neka žena, po imenu Marta, ga je sprejela v svojo hišo.

³⁹ Ta je imela sestro, z imenom Marija, ki je sedla k Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo.

⁴⁰ Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. In pristopila je ter rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji, naj mi pomaga!«

⁴¹ Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, mnogo stvari te skrbí in vznemirja,

⁴² a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet.«